NA KOŽO
Kolumna Mihe Šimnovca: O Greti in skakavkah
Da se naši materi Zemlji ne piše nič dobrega, že vrsto let opozarjajo poznavalci (podnebnih) razmer, ki so že zdavnaj pritisnili na gumb za alarm.
Odpri galerijo
Ne vem, kaj naj si mislim o Greti Thunberg, ki je zaslovela avgusta lani, ko je začela pred švedskim parlamentom stavkati za podnebje. Nekateri jo občudujejo, drugi pravijo, da jo nekdo dobro vodi iz ozadja, spet tretji se ji celo posmehujejo, pri čemer ne skoparijo z opazkami, naj začne raje najprej pospravljati pri sebi. Proti njej so – jasno – tudi tisti, ki imajo moč in bi lahko oziroma bi morali prvi nekaj ukreniti v dobro našega planeta.
Greta je, naj si o njej mislimo, kar hočemo, naredila veliko. Med drugim je sprožila množično gibanje šolskih in študentskih stavk za podnebje, poimenovanih Petki za prihodnost, ki se jih je vsakič udeležilo več kot milijon ljudi po vsem svetu. Komaj 16-letna Švedinja je dala s svojimi nastopi in govori – tega ji ni mogoče oporekati – marsikomu misliti. Da se naši materi Zemlji ne piše nič dobrega, že vrsto let opozarjajo poznavalci (podnebnih) razmer, ki so zaradi globalnega segrevanja že zdavnaj pritisnili na gumb za alarm. Ledeniki se talijo in topijo čedalje hitreje, tako tisti na daljni Antarktiki kot tudi tisti v nam bližnjih gorah.
Če odmislim kakšen peklensko vroč poletni dan, zadnje s snegom skromnejše zime in letošnje babje poletje, globalnega segrevanja na lastni koži niti ne občutim prav zelo. Še največje spremembe opažam med oddihi ob Jadranskem morju, ob katerem si čas krajšam tudi z ribolovom. Ulov je namreč iz leta v leto bolj pisan. V zadnjem obdobju so se namreč v Kvarnerju in tudi severneje že precej udomačile delfinke (Coryphaena hippurus) in skakavke (Pomatomus saltatrix), ki so se po Žarku Benčiću, avtorju knjige S trnkom po Jadranu, še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pojavljale zgolj v južnem delu Jadranskega morja. Toda medtem se je voda že toliko segrela, da so priplavale tudi na sever.
Glede na to, da obe vrsti veljata za izjemno agresivni in požrešni, skakavki, denimo, pravijo tudi morska piranha (omenjeni Benčić je zanjo zapisal, da ubija druge ribe iz čistega užitka), bosta zagotovo tudi vplivali na morski ekosistem nedaleč od nas. Le kaj nas bo torej v prihodnjih letih še presenetilo med namakanjem v Jadranskem morju?
Greta je, naj si o njej mislimo, kar hočemo, naredila veliko. Med drugim je sprožila množično gibanje šolskih in študentskih stavk za podnebje, poimenovanih Petki za prihodnost, ki se jih je vsakič udeležilo več kot milijon ljudi po vsem svetu. Komaj 16-letna Švedinja je dala s svojimi nastopi in govori – tega ji ni mogoče oporekati – marsikomu misliti. Da se naši materi Zemlji ne piše nič dobrega, že vrsto let opozarjajo poznavalci (podnebnih) razmer, ki so zaradi globalnega segrevanja že zdavnaj pritisnili na gumb za alarm. Ledeniki se talijo in topijo čedalje hitreje, tako tisti na daljni Antarktiki kot tudi tisti v nam bližnjih gorah.
Če odmislim kakšen peklensko vroč poletni dan, zadnje s snegom skromnejše zime in letošnje babje poletje, globalnega segrevanja na lastni koži niti ne občutim prav zelo. Še največje spremembe opažam med oddihi ob Jadranskem morju, ob katerem si čas krajšam tudi z ribolovom. Ulov je namreč iz leta v leto bolj pisan. V zadnjem obdobju so se namreč v Kvarnerju in tudi severneje že precej udomačile delfinke (Coryphaena hippurus) in skakavke (Pomatomus saltatrix), ki so se po Žarku Benčiću, avtorju knjige S trnkom po Jadranu, še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pojavljale zgolj v južnem delu Jadranskega morja. Toda medtem se je voda že toliko segrela, da so priplavale tudi na sever.
Glede na to, da obe vrsti veljata za izjemno agresivni in požrešni, skakavki, denimo, pravijo tudi morska piranha (omenjeni Benčić je zanjo zapisal, da ubija druge ribe iz čistega užitka), bosta zagotovo tudi vplivali na morski ekosistem nedaleč od nas. Le kaj nas bo torej v prihodnjih letih še presenetilo med namakanjem v Jadranskem morju?
