NA EKS
Kolumna Marije M. Kotnik: TV Subašić
Verjamem, da bi številni veliko raje izvedeli kaj več o mladih slovenskih nogometaših, če že o klubih, kot so Aluminij, Mura, Rudar, Nova Gorica ali Krško, športnim urednikom in športnim novinarkam na TV Slovenija ne uspe izvedeti kaj več kot rezultat.
Odpri galerijo
Hrvaški vratar je bil namreč res novica za Hrvate in Thompsonove privržence. FOTO: AP
Spet o športu. Imam ga pač rada. Ker ob obilici drugih opravkov malokrat najdem čas, da bi si kakšno tekmovanje ogledala v živo, vedno z velikim zanimanjem na različnih TV-programih, razumljivo, tudi na TV Slovenija, spremljam večino športnih novic. Tako je bilo tudi na praznični dan Marijinega vnebovzetja po vrnitvi s prijetnega izleta na Koroško.
Skratka, večerne športne novice. Ko sem po prvi novici že hotela reči, ah, pa saj se na športnem področju pri nas spet ni dogajalo nič posebnega, ko so že tretjič tisti teden začenjali s prispevkom o nogometaših Olimpije. Pa sem se zmotila.
Mična voditeljica je kot prvo novico le napovedala, da prispevek o tem še ni pripravljen. Pomislila sem, da so najbrž vedeli, da bo prispevek pripravljen pozneje, zato bi verjetno lahko spremenili vrstni red podajanja novic (uredniška logika, pač) in začeli s kakšno drugo. In, ko sem poročila pogledala do konca, priznam, da je tokrat Boštjan Ogris, ki je tista športna poročila kot dnevni urednik uredil, res prekosil samega sebe. Odgovorni urednik Gregor Peternel pa itak tudi!
Kot rečeno, novici, da prispevek še ni pripravljen, je sledila za slovenske gledalce velepomembna informacija, da vratar Danijel Subašić zapušča hrvaško nogometno reprezentanco, kot tretja je sledila vest, da je slovenska ženska odbojkarska reprezentanca uspešno začela kvalifikacije za evropsko prvenstvo, ki ga bodo prihodnje leto skupaj gostile Poljska, Turčija, Slovaška in Madžarska. Dekleta so ugnala Izraelke s tri proti nič, za kar jim vsekakor čestitam (odbojka je na moji lestvici športnega zanimanja na zelo visokem mestu) in jim želim, da se na prvenstvo uvrstijo. Sledila je še skoraj polminutna novica o srbskem tenisaču Đokoviću in po tistem še o hokejistih Olimpije, ki se pripravljajo na novo sezono. In na koncu, ko se je vsem ustreznim organom in institucijam omenjeni zamudniški prispevek nekako le posrečilo sestaviti, so spustili še zgodbo o nogometaših Olimpije, kako so srečno prispeli v Helsinke. Osebno se mi zdi vrstni red novic malce neodgovoren. Do gledalcev. Slovenskih. Hrvaški vratar je bil namreč res novica za Hrvate in Thompsonove privržence, Đoković pa za ljubitelje tenisa, ki pa so itak to izvedeli že ure in ure prej … Saj pravim, neodgovorno! Vsaj zame!
Pa saj me to, da vsak dan na TV SLO šport začenjajo ali z Olimpijo ali Mariborom (o tem, da sicer v ligi tekmuje deset moštev, in zakaj več TV-minut ne namenjajo še drugim ekipam, ne bom razglabljala), niti ne moti toliko.
Verjamem pa, da se z mojim mnenjem strinja še marsikdo, ki ima šport rad in bi bržkone veliko raje izvedel kaj več o mladih slovenskih nogometaših, če že o klubih, kot so Aluminij, Mura, Rudar, Nova Gorica ali Krško, športni uredniki in športne novinarke na TV Slovenija ne uspejo izvedeti kaj več kot le to, da po tekmi povedo rezultat. Le s čim drugim imajo toliko opravkov, se sprašujem.
Zato sem prepričana, da bi slovenske športne navdušence tisti dan vsekakor bolj zanimala novica o tem, da je mladi slovenski šestnajstletni napadalni zvezni igralec Martin Pečar in po napovedi tistih, ki se na nogomet res spoznajo, tudi bodoči slovenski super nogometni zvezdnik, zamenjal klub. Iz ljubljanske Olimpije se je namreč preselil v nemški prvoligaški Eintracht iz Frankfurta in pogodbo zanje sklenil za pet let. Odlično zanj.
Prav tako bi si minuto v športnih TV-poročilih tisti dan precej bolj kot hrvaški reprezentant Subašić zaslužil paraplavalec Darko Đurič, ki je na evropskem prvenstvu za invalide v Dublinu na Irskem postal evropski paraplavalni prvak. Najboljši slovenski paraplavalec je bil najhitrejši na 50 metrov prosto v kategoriji 54, kjer si je prvo mesto delil s Čehom Arnoštom Petračkom.
Zdi se mi, da bi bilo nemara bolje, če bi slovenski športni teve novinarji (in še kak za poleg) raje prebirali slovenske časnike in se sprehodili po slovenskih športnih terenih, kot da veliko časa porabljajo za prebiranje hrvaško-srbskih spletnih strani.
Zagotovo se bo zbudil še kak sponzor, ki bo rekel, »poglej, poglej, tudi v Sloveniji imamo super športnike …«
In ker na žalost slovenskih športnikov, tistih, ki ne nastopajo v tako množičnih športih, a so vseeno vrhunski, kar potrjujejo z odličji s svetovnih in evropskih tekmovanj, v športnih poročilih na TV Slovenija niti ne omenjajo, kaj šele, da bi prišli v poročilih na drugo mesto, je povsem jasno, zakaj hrvaški ali srbski športniki v športnih poročilih TV Slovenije dobivajo tako minutažo. Obratno ni zaslediti, saj na hrvaških ali srbskih televizijskih postajah slovenski športniki itak ne obstajajo, četudi so svetovni prvaki.
Skratka, večerne športne novice. Ko sem po prvi novici že hotela reči, ah, pa saj se na športnem področju pri nas spet ni dogajalo nič posebnega, ko so že tretjič tisti teden začenjali s prispevkom o nogometaših Olimpije. Pa sem se zmotila.
Mična voditeljica je kot prvo novico le napovedala, da prispevek o tem še ni pripravljen. Pomislila sem, da so najbrž vedeli, da bo prispevek pripravljen pozneje, zato bi verjetno lahko spremenili vrstni red podajanja novic (uredniška logika, pač) in začeli s kakšno drugo. In, ko sem poročila pogledala do konca, priznam, da je tokrat Boštjan Ogris, ki je tista športna poročila kot dnevni urednik uredil, res prekosil samega sebe. Odgovorni urednik Gregor Peternel pa itak tudi!
Kot rečeno, novici, da prispevek še ni pripravljen, je sledila za slovenske gledalce velepomembna informacija, da vratar Danijel Subašić zapušča hrvaško nogometno reprezentanco, kot tretja je sledila vest, da je slovenska ženska odbojkarska reprezentanca uspešno začela kvalifikacije za evropsko prvenstvo, ki ga bodo prihodnje leto skupaj gostile Poljska, Turčija, Slovaška in Madžarska. Dekleta so ugnala Izraelke s tri proti nič, za kar jim vsekakor čestitam (odbojka je na moji lestvici športnega zanimanja na zelo visokem mestu) in jim želim, da se na prvenstvo uvrstijo. Sledila je še skoraj polminutna novica o srbskem tenisaču Đokoviću in po tistem še o hokejistih Olimpije, ki se pripravljajo na novo sezono. In na koncu, ko se je vsem ustreznim organom in institucijam omenjeni zamudniški prispevek nekako le posrečilo sestaviti, so spustili še zgodbo o nogometaših Olimpije, kako so srečno prispeli v Helsinke. Osebno se mi zdi vrstni red novic malce neodgovoren. Do gledalcev. Slovenskih. Hrvaški vratar je bil namreč res novica za Hrvate in Thompsonove privržence, Đoković pa za ljubitelje tenisa, ki pa so itak to izvedeli že ure in ure prej … Saj pravim, neodgovorno! Vsaj zame!
Hrvaški vratar je bil namreč res novica za Hrvate in Thompsonove privržence. FOTO: AP
Pa saj me to, da vsak dan na TV SLO šport začenjajo ali z Olimpijo ali Mariborom (o tem, da sicer v ligi tekmuje deset moštev, in zakaj več TV-minut ne namenjajo še drugim ekipam, ne bom razglabljala), niti ne moti toliko.
Verjamem pa, da se z mojim mnenjem strinja še marsikdo, ki ima šport rad in bi bržkone veliko raje izvedel kaj več o mladih slovenskih nogometaših, če že o klubih, kot so Aluminij, Mura, Rudar, Nova Gorica ali Krško, športni uredniki in športne novinarke na TV Slovenija ne uspejo izvedeti kaj več kot le to, da po tekmi povedo rezultat. Le s čim drugim imajo toliko opravkov, se sprašujem.
Zato sem prepričana, da bi slovenske športne navdušence tisti dan vsekakor bolj zanimala novica o tem, da je mladi slovenski šestnajstletni napadalni zvezni igralec Martin Pečar in po napovedi tistih, ki se na nogomet res spoznajo, tudi bodoči slovenski super nogometni zvezdnik, zamenjal klub. Iz ljubljanske Olimpije se je namreč preselil v nemški prvoligaški Eintracht iz Frankfurta in pogodbo zanje sklenil za pet let. Odlično zanj.
Prav tako bi si minuto v športnih TV-poročilih tisti dan precej bolj kot hrvaški reprezentant Subašić zaslužil paraplavalec Darko Đurič, ki je na evropskem prvenstvu za invalide v Dublinu na Irskem postal evropski paraplavalni prvak. Najboljši slovenski paraplavalec je bil najhitrejši na 50 metrov prosto v kategoriji 54, kjer si je prvo mesto delil s Čehom Arnoštom Petračkom.
Zdi se mi, da bi bilo nemara bolje, če bi slovenski športni teve novinarji (in še kak za poleg) raje prebirali slovenske časnike in se sprehodili po slovenskih športnih terenih, kot da veliko časa porabljajo za prebiranje hrvaško-srbskih spletnih strani.
Zagotovo se bo zbudil še kak sponzor, ki bo rekel, »poglej, poglej, tudi v Sloveniji imamo super športnike …«
In ker na žalost slovenskih športnikov, tistih, ki ne nastopajo v tako množičnih športih, a so vseeno vrhunski, kar potrjujejo z odličji s svetovnih in evropskih tekmovanj, v športnih poročilih na TV Slovenija niti ne omenjajo, kaj šele, da bi prišli v poročilih na drugo mesto, je povsem jasno, zakaj hrvaški ali srbski športniki v športnih poročilih TV Slovenije dobivajo tako minutažo. Obratno ni zaslediti, saj na hrvaških ali srbskih televizijskih postajah slovenski športniki itak ne obstajajo, četudi so svetovni prvaki.
