Kolumna Dejana Vodovnika: Halo, vplivneži
Eni, kot na primer Inari Fernández, vedo, kako se zadevam streže, drugi pa še kar živijo v svetu selfiejev, razkazovanja intime, tekmovanja za srčke in všečke.
Odpri galerijo
Finska vplivnica Inari FOTO: MENAISET
»To je zame čast,« je rekla Inari Fernández, profesionalna vplivnica, potem ko je finska vlada pozvala vplivneže na družabnih omrežjih, naj sodelujejo v boju proti novemu koronavirusu. Vlada jih je poleg zdravnikov, prodajalcev v trgovinah z živili in šoferjev označila za ključne akterje v času epidemije. Njihova naloga je širiti nasvete in informacije na družabnih omrežjih. »Nikoli ne bi sprejela plačila. Menim, da je to moja državljanska dolžnost,« je dejala Inari Fernández, ki ima svoj kanal na youtubu, na instagramu pa ji sledi več kot 34.000 ljudi. Osemintridesetletnica večkrat na teden objavlja vladne napotke na instagramu, umešča jih med objave o življenju na Laponskem in družinskem življenju z dvema otrokoma.
Bila je med prvimi vplivnicami, ki so se pridružile kampanji par dni za tem, ko je Finska sredi marca uvedla karanteno. Sorazmerno hitra mobilizacija vplivnežev je bila mogoča, ker se je skandinavska država že desetletja pripravljala na morebiten izbruh epidemije. »Zavedamo se, da vladno komuniciranje ne doseže vsakogar. Včasih je bilo to mogoče prek tradicionalnih medijev, kot je televizija, a danes zlasti mladi prejemajo novice na družabnih omrežjih,« je dejal Aapo Riihimäki, strokovnjak za komunikacije v uradu finske predsednice vlade Sanne Marin. V kampanji sodelujeta vlada in PING Helsinki, svetovalna agencija za vplivneže na družabnih omrežjih. Sporočila posredujejo zdravstvene službe, agencija pa jih pretvori v format, ki je prijazen do uporabnikov spleta, in nato pošlje vplivnežem.
Kje so slovenski vplivneži, se nekateri sprašujejo. Ja, hudiča, kuhajo, mečejo nogavice v koš, se slikajo, kako bobnajo ali igrajo na kitaro in pojejo materi domovini … Hudiča, celo otrokom pomagajo pri učenju. Kdo bi si mislil!
Zunaj pa smetarji čistijo naše in njihove smeti, trgovke prodajajo hrano, medicinsko osebje gara, gospodarstvo se na vse pretege trudi zmanjšati napovedane izpade proizvodnje, še krizni dobičkarji vseh vrst so priplezali na plan.
Kje so glasbeniki? Filmski igralci? Zdi se, da so ugotovili, vsaj tako pravi Jani Kovačič, profesor in glasbenik, da so nemara res malo manj pomembni kot smetarji, prodajalke, farmacevtka, ki v drive-in lekarni ob Linhartovi cesti v Ljubljani zoprnim in neučakanim kupcem milijontič dopoveduje, da mask ni, ali varnostnik, ki mora dvamilijontič med čakajočimi pred taisto lekarno delati red, ker se ga nihče ne drži …
Izgoreli slovenski vplivneži zdaj pač ne morejo v toplice na regeneracijo, se fotografirati v blatnih kopelih s kozarcem penečega se vina v roki.
Inari, tam na Finskem, je pač drugačna. Zdi se, da očitno razume, v kakšnih časih živimo in kaj sploh pomeni biti vplivnica, vplivnež.
Ko takole zrem skozi samoizolacijsko okno, pomislim, da je pravzaprav prav, da imamo vplivneže; take in drugačne. Težava je najbrž le v tem, ker eni, kot npr. Inari Fernández, vedo, kako se zadevam streže, drugi pa še kar živijo v nekem svojem svetu, svetu selfiejev, razkazovanja intime, tekmovanja za srčke in všečke v svetu neke nove infantilnosti in svetu kulta lepote ter popolnosti. Ali pa se le zavedajo, da so v teh časih prekleto precej smisla izgubili prav oni sami; na vseh področjih, od glasbe, mode, turizma … Prej so bili v središču pozornosti oni, zdaj pa jih je prekosil mikroskopski virus, o katerem poročajo vsi. Prav vsi!
Bo pa vseeno še kako držalo, kar je te dni rekel antropolog dr. Dan Podjed, raziskovalec družbenih fenomenov in tehnologij v okviru ZRC SAZU, kolegici Vesni Milek: »Pred leti je Adi Smolar prepeval, da 'bog ne daj, da bi crknil televizor', zdaj pa upam, da ne bo slučajno crknil internet.« Ja, res je, ne glede na vse, bog ne daj, da bi crknil internet!
Bila je med prvimi vplivnicami, ki so se pridružile kampanji par dni za tem, ko je Finska sredi marca uvedla karanteno. Sorazmerno hitra mobilizacija vplivnežev je bila mogoča, ker se je skandinavska država že desetletja pripravljala na morebiten izbruh epidemije. »Zavedamo se, da vladno komuniciranje ne doseže vsakogar. Včasih je bilo to mogoče prek tradicionalnih medijev, kot je televizija, a danes zlasti mladi prejemajo novice na družabnih omrežjih,« je dejal Aapo Riihimäki, strokovnjak za komunikacije v uradu finske predsednice vlade Sanne Marin. V kampanji sodelujeta vlada in PING Helsinki, svetovalna agencija za vplivneže na družabnih omrežjih. Sporočila posredujejo zdravstvene službe, agencija pa jih pretvori v format, ki je prijazen do uporabnikov spleta, in nato pošlje vplivnežem.
Kje so slovenski vplivneži, se nekateri sprašujejo. Ja, hudiča, kuhajo, mečejo nogavice v koš, se slikajo, kako bobnajo ali igrajo na kitaro in pojejo materi domovini … Hudiča, celo otrokom pomagajo pri učenju. Kdo bi si mislil!
Zunaj pa smetarji čistijo naše in njihove smeti, trgovke prodajajo hrano, medicinsko osebje gara, gospodarstvo se na vse pretege trudi zmanjšati napovedane izpade proizvodnje, še krizni dobičkarji vseh vrst so priplezali na plan.
Kje so glasbeniki? Filmski igralci? Zdi se, da so ugotovili, vsaj tako pravi Jani Kovačič, profesor in glasbenik, da so nemara res malo manj pomembni kot smetarji, prodajalke, farmacevtka, ki v drive-in lekarni ob Linhartovi cesti v Ljubljani zoprnim in neučakanim kupcem milijontič dopoveduje, da mask ni, ali varnostnik, ki mora dvamilijontič med čakajočimi pred taisto lekarno delati red, ker se ga nihče ne drži …
Izgoreli slovenski vplivneži zdaj pač ne morejo v toplice na regeneracijo, se fotografirati v blatnih kopelih s kozarcem penečega se vina v roki.
Inari, tam na Finskem, je pač drugačna. Zdi se, da očitno razume, v kakšnih časih živimo in kaj sploh pomeni biti vplivnica, vplivnež.
Ko takole zrem skozi samoizolacijsko okno, pomislim, da je pravzaprav prav, da imamo vplivneže; take in drugačne. Težava je najbrž le v tem, ker eni, kot npr. Inari Fernández, vedo, kako se zadevam streže, drugi pa še kar živijo v nekem svojem svetu, svetu selfiejev, razkazovanja intime, tekmovanja za srčke in všečke v svetu neke nove infantilnosti in svetu kulta lepote ter popolnosti. Ali pa se le zavedajo, da so v teh časih prekleto precej smisla izgubili prav oni sami; na vseh področjih, od glasbe, mode, turizma … Prej so bili v središču pozornosti oni, zdaj pa jih je prekosil mikroskopski virus, o katerem poročajo vsi. Prav vsi!
Bo pa vseeno še kako držalo, kar je te dni rekel antropolog dr. Dan Podjed, raziskovalec družbenih fenomenov in tehnologij v okviru ZRC SAZU, kolegici Vesni Milek: »Pred leti je Adi Smolar prepeval, da 'bog ne daj, da bi crknil televizor', zdaj pa upam, da ne bo slučajno crknil internet.« Ja, res je, ne glede na vse, bog ne daj, da bi crknil internet!
