Trepetajo pred požigalcem, konj, koza in kokoši prve žrtve

BUKOVCI, PRVENCI – Dobrih šest mesecev je minilo, odkar so si prebivalci Ptujskega polja oddahnili, saj so policisti za zapahe vtaknili požigalca Mateja Lebarja, ki jim je v kosti nagnal strah in trepet. Toda po predsinočnjih dogodkih v vasicah Prvenci in Borovci marsikdo na ptujskem koncu ponovno ne bo imel mirnega spanca.

Najprej gorele ciprese

Za gasilce pester ponedeljkov večer se je začel nekaj minut pred pol deseto. Občani so opazili, da v Prvencih gorijo ciprese, posajene okrog ekološkega otoka. »Člani društva Prvenci-Strelci smo požar sami pogasili. Skoraj izključeno je, da bi se ciprese same vžgale. Ekološki otok je namenjen zbiranju steklene embalaže, tako da je tam skoraj nemogoče, da ni nihče pomagal zanetiti požara,« je brez dlake na jeziku razlagal Franc Bezjak, član domačega prostovoljnega gasilskega društva, ki je tudi sam pomagal v intervenciji.


Gasilci, na intervenciji jih je bilo dvanajst, so komaj dodobra pogasili ognjene zublje gorečih cipres, ko so se v sosednji vasi nekaj minut pred pol enajsto uro zvečer oglasile sirene. Tokrat so ognjeni zublji zajeli lesen hlev v Borovcih. Zanimivo, da sta obe lokaciji požarov vsega 1,8 kilometra narazen. »Požar v hlevu za konje, dimenzij okrog 20 x 4 metre, so pogasili gasilci. Materialna škoda znaša okoli 15.000 evrov,« je razložil Miran Šadl z mariborske policijske uprave. Zatem pa razložil, da je v požaru poginil konj. A ni bil le on žrtev ognjenih zubljev, saj smo včeraj izvedeli, da so v požaru poginili še koza in skoraj deset piščancev, ki jih je imel lastnik Ivan Sok v hlevu ob hiši.

Slišal pokanje

Slednji je bil včeraj v šoku: »Zvečer, bilo je nekaj čez deseto, sem še gledal televizijo, ko sem slišal pokanje. Stekel sem v hlev in enega konja sem še rešil, a več mi ni uspelo. Hlev je gorel kot bakla, tako da niti kokošim in kozi ni bilo pomoči.« Na vprašanje, kako je lahko zagorelo in ali sumi, da bi lahko bil na delu požigalec, je Sok odvrnil: »Gre za občutljive zadeve. A prepričan sem, da je bil na delu požigalec. Skoraj sočasno je zagorelo na drugi strani, v Prvencih. A pustimo, da vse skupaj razreši policija.«


Miran Šadl nam je še pojasnil, da so mariborski kriminalisti in ptujski policisti včeraj nadaljevali ogled kraja požara in še ugotavljali vzrok. Svojih ugotovitev za zdaj še niso delili z javnostjo, a je je bilo iz ust domačinov slišati podobne očitke, kot jih je imel lastnik pogorelega hleva. Eden nam je celo dejal, da naj bi nekdo od domačih kmalu po izbruhu požara ujel domnevnega požigalca, a naj bi se mu ta pozneje izmuznil in pobegnil v temno noč.

Puščal bo prižgano luč

Glede na dejstvo, da je vzorec skoraj identičen kot pri devetih požigih, ki so jih kriminalisti in policisti pripisali Mateju Lebarju iz Zagojičev pri Gorišnici, smo poskušali izvedeti, ali je možno, da bi se mladenič, za katerega je bila v sodnem procesu ugotovljena duševna bolezen, neslavnostno vrnil na kriva pota. Uradnega odgovora nismo dobili, a glede na besede sodnice Biserke Rojic, ki je Lebarja obsodila februarja letos, bi se moral obtoženi zdraviti na oddelku za forenzično psihiatrijo v mariborskem kliničnem centru. Bolj verjetno je, da ima 29-letnik posnemovalca, pred katerim zdaj trepeta celotno Ptujsko polje.
»Povsem normalno, da nas je strah. Kdo se ne spominja dogodkov iz bližnje preteklosti, ko je bil na delu požigalec? Ne spimo mirno, sploh zvečer, ko slišiš, da pes laja in še vidiš koga hoditi mimo hiše. Doslej so goreli le koši za smeti, toda zdaj še ciprese okoli ekološkega otoka in za nameček še hlev. To je šlo predaleč,« je razložila Jožica Leben iz Prvencev in nadaljevala: »Še letos je zagorelo na parkirišču pred gasilskim domom. Mislim, da sta se vnela osebna avtomobila. Policija je po lanskih dogodkih precej prisotna na terenu, a kot kaže, to ne zadošča. Človek je pozoren na vsakogar, ki hodi okrog hiše, a še zdaleč ni vsak požigalec.«


Skrb nad ponedeljkovimi nočnimi dogodki je izrekel tudi drugi sosed v Prvencih, Silvo Strelec: »Strah? Ni me strah, a si vse mogoče mislim. Na drugi strani hiše imam zajce, in ker je vse skupaj odmaknjeno, nikoli ne vem, kaj se dogaja na drugem koncu. Poslej bom bolj pozoren in bom ponoči puščal na dvorišču prižgano luč.«