Zven Karlijevih citer je utihnil za vedno

Slovenski glasbeni svet znova žaluje, tokrat za citrarjem Karlijem Gradišnikom, čigar hitri prsti so dobili še poseben izraz pri njegovi Sestavljeni polki, ki je postala njegov zaščitni znak. Mnoge je vest o njegovi smrti presenetila, saj so le redki vedeli, da se je zadnje mesece boril z zahrbtno boleznijo in izgubil boj z njo, še preden bi septembra letos dopolnil 57 let. Bolj otožno je zato minevalo letošnje tradicionalno srečanje citrarjev na Kopitniku, kjer je njegova Sestavljena polka zvenela večkrat.
Organizator srečanja – publicist, glasbenik in pedagog Peter Napret, ki je tudi predsednik Slovenskega citrarskega društva – je povedal, da se bo Karlija spominjal kot zelo vedrega človeka, polnega optimizma. »Bil je pravi virtuoz na citrah, z veliko karizmo in simpatičnim vokalom. Čeprav ni imel kaj prida glasbene izobrazbe, je vse pomanjkljivosti nadoknadil z izjemnim talentom. Osnove igranja mu je pokazal že stari oče, pozneje še solčavski citrar Alojz Lipnik. Karli je igral in pel skoraj vse, kar mu je prišlo pod roko. Narodno-zabavno glasbo pa tudi šlagerje, starogradske in dalmatinske pesmi. S citrami je prepotoval Avstrijo, Švico, Nemčijo, Italijo, Francijo, Madžarsko, Rusijo, vso bivšo Jugoslavijo, bil je celo v Indianopolisu v Ameriki.


S skladbo Pozdrav iz Logarske doline je sodeloval na narečni popevki. Velikokrat je bil gost na prireditvi Slovenka leta, nastopal je za številne ugledne osebnosti, nekoč je že pokojni Janez Drnovšek na njegovo kmetijo pripeljal celo samega islandskega premiera. Ustvaril je prek 30 lastnih skladb, ki so večinoma izšle na dveh nosilcih zvoka z naslovoma Veseljak in Ljubezen. Njegovo Sestavljeno polko igramo skoraj vsi slovenski citrarji in je že ponarodela. Čeprav imamo v Sloveniji veliko dobrih citrark in citrarjev, je malo verjetno, da se bo še kdaj rodil citrar takšnega kova, kakršen je bil Karli,« je za Slovenske novice strnil misli Napret. Potem ko je Karli prevzel domačo gorsko kmetijo, se usmeril v turizem in si ustvaril družino z ženo Bredo, se je zanj začelo drugačno obdobje, prepleteno s težkim delom, ki ga takšna kmetija pač zahteva. Kot pravi domačin Jani Čerček, ki je tudi glasbenik, je bila Gradišnikova kmetija močno vpeta v turistično ponudbo Logarske doline, predvsem zato, ker so se usmerili v lokostrelstvo. »Karli se je pogosto znašel pred dilemo, ali naj gre kosit, ker je bila to že nuja, ali naj raje sede pod domačo lipo in gostom krajša čas z igranjem na citre,« pravi Čerček. Po lokostrelskih tekmovanjih, ki so jih prirejali pri Gradišnikovih, je bilo pogosto zelo glasno in veselo, saj se je okoli Karlija hitro zbrala druščina glasbenikov, ki so ob njegovih citrah raztegnili tudi meh harmonike, zabrenkali na kitaro in zagodli na bas.


»Ko si igral citre, si bil cel orkester. Prepeval si tudi Oliverjeve melodije. Zdaj bosta lahko tam gori v glasbenih nebesih skupaj sedla in spet bodo zvenele citre in se bo slišala pesem,« pa je Karliju v slovo zapisal Franc Pestotnik - Podokničar, ki si bo Karlija prav tako zapomnil po njegovi hudomušnosti in dobri volji. Mnogim mlajšim citrarjem in citrarkam je bilo v čast, ko so se znašli v njegovi družbi. Ena teh je Andreja Grosek, članica Ansambla Frajerke, ki je pred tremi leti skupaj s Karlijem zaigrala Sestavljeno polko v oddaji Slovenski pozdrav. »V bistvu je šlo za presenečenje, ki sta mi ga pripravila voditelja Blaž Švab in Darja Gajšek, ko sta izvedela za mojo veliko željo. In mi jo pomagala uresničiti. Zaigrati s Karlijem je bilo zame nepozabno doživetje in posnetek iz oddaje me bo na to spominjal vse življenje,« je za Slovenske novice povedala Groskova. Pred letom dni, ko so se pri njem v Solčavi zbrali različni glasbeniki, tudi citrarji, je Karli zapisal: »Vesel'ga človeka ima še Bog rad.« Zadnje slovo od Karlija bo jutri popoldne ob 16. uri na pokopališču v Solčavi.