Znameniti festival se vrača z gledalci
Pandemija je korenito zarezala tudi v filmsko umetnost, saj so lani filmski festivali odpadali kot po tekočem traku, razprostrla se ni niti rdeča preproga canskega. A se ta zdaj s svojo 74. izdajo vrača in ne prinaša le izjemnega nabora filmov, po katerih se svetu že pošteno kolca, prinaša tudi nekaj, po čemer smo verjetno še bolj hrepeneli. Občutek vrnitve v normalnost. Po letošnjih filmskih dogodkih, ki so se večinsko odvijali virtualno in brez živega občinstva, festival v Cannesu namreč vrača to, o čemer dobro leto ni bilo ne duha ne sluha. Gledalce.
»Kino ni mrtev. Vrnitev gledalcev v kinodvorane po svetu je bila prva dobra novica v dolgem času. Druga pa je festival,« je dejal predsednik festivala Pierre Lescure, vzhičen, da se bodo projekcije vrtele pred živim občinstvom. To bo sicer skromnejše, namesto okoli 45.000, kolikor jih je festival običajno privabil, je za akreditacijo doslej zaprosilo okoli 18.000 ljudi iz vrst filmskih strokovnjakov in medijev. Vsak, ki bo v živo želel začutiti festivalski utrip, pa bo moral upoštevati tudi zdravstvene smernice – nositi bodo morali maske, se izkazati z dokazilom o cepljenosti ali negativnim testom na vsakih 48 ur, pa tudi na razdaljo ne bodo smeli pozabiti. »Vajeni smo se poljubiti, tega tokrat ne bo,« pravi Lescure. A festival v okviru pandemskih pravil je še vedno neprimerljivo boljše, kot če ga sploh ne bi bilo. Tudi, ker je zaradi lanske odpovedi nabor še nekoliko bolj impresiven.
Najboljših 24
Strokovna žirija pod vodstvom ameriškega režiserja Spika Leeja ni imela lahkega dela. Izbirali so namreč med približno 2500 filmi, iz te široke palete pa so za tekmovalni program izbrali 24 najboljših. Med 24 režiserji s tekmovalnimi filmi so tudi štiri ženske, precej nizka zastopanost, ki pa je vendar enaka najvišji zastopanosti režiserk na festivalu doslej. Sicer pa velja omeniti film Annette izpod režijske taktirke Leosa Caraxa, ki bo festival odprl, na sceno pa se po enoletnem premoru zaradi zdravstvene krize vračata tudi Wes Anderson s filmom The French Dispatch in nizozemski filmar Paul Verhoeven z Benedetto.
Letošnji tekmovalni nabor je precej v znamenju preteklih dobitnikov zlate palme in ljubljencev umetniškega filma, saj v Cannes prihajajo Sean Penn s filmom Flag Day, italijanski režiser Nanni Moretti, dobitnik zlate palme leta 2001, s filmom Tre Piani in Francoz Jacques Audiard, prav tako zmagovalec Cannesa iz leta 2015, s filmom Les Oympiades. Na francosko riviero se bo vrnil še en zmagovalec, tajski režiser Apičatpong Verasetakul s svojim prvim filmom v angleškem jeziku Memoria pa tudi dvakratni oskarjevec, iranski režiser Asghar Farhadi s filmom A Hero. Iz Rusije se bo v tekmovalnem delu s filmom Petrov's Flu predstavil Kiril Serebrenikov, ki se je v zadnjem času znašel pod drobnogledom oblasti.
Vajeni smo se poljubiti, tega tokrat ne bo.
Francosko kinematografijo bodo zastopali Mia Hansen-Love s filmom Bergman Island, Catherine Corsini (La Fracture), Bruno Dumont (France), Julia Ducournau (Titane) in Francois Ozon (Tout S'est Bien Passe). V uradni tekmovalni šopek pa so se uvrstili še japonski Drive my car režiserja Rjusuka Hamagučija, Nadav Lapid iz Izraela (Ahed's Knee), Nabil Ayouch iz Maroka (Casablanca Beats), Juho Kuosmanen s Finske (Compartment No. 6), Joachim Trier z Norveške (The Worst Person In The World), Joachim Lafosse iz Belgije (The Restless), Mahamat-Saleh Haroun iz Čada(Lingui) in madžarska režiserka Ildiko Enyedi z The Story Of My Wife.
Po rdeči preprogi slovitega filmskega festivala v Cannesu se je Jodie Foster prvič sprehodila že pri trinajstih letih, ko jo je v mondeno mestece na francoski rivieri popeljal film Taksist Martina Scorseseja, v katerem ji je vloga najstniške prostitutke prinesla oskarjevsko nominacijo, v Cannesu pa je pobral najodličnejšo zlato palmo za najboljši film. To je bilo daljnega leta 1976, z večino pozornosti na filmu in ne na tedaj še neznani mladi igralki, ki pa bo zdaj, 45 let pozneje, v središču pozornosti. Ne le, da bo Jodie 6. julija prestižni festival odprla, na njem jo bodo počastili tudi s častno zlato palmo. To si po oceni festivala več kot zasluži zaradi briljantne kariere, ki se razteza že prek več kot pol stoletja, edinstvene osebnosti in diskretne, a močne zavezanosti pomembnim vprašanjem našega časa.
Organizatorji upajo, da bodo lahko pripravili tudi nekaj posebnih projekcij zunaj tekmovalnega programa, med temi dokumentarec o ameriškem filmskem zvezdniku Valu Kilmerju in film Todda Haynesa o rock zvezdnikih iz 60. let The Velvet Underground. Oliver Stone bo predstavil nadgradnjo svoje klasike iz 90. let o atentatu na Johna F. Kennedyja, Charlotte Gainsbourg film o svoji materi Jane Birkin, oskarjevec Tom McCarthy pa nov akcijski film z Mattom Damonom, Stillwater.
