Sodnik dovolil predvajanje Don Kihota

TERRY GILLIAM, član legendarne komične skupine Monty Python, je dve desetletji sanjal, da bi Cervantesovo literarno stvaritev Don Kihot spravil na veliko platno. In čeprav se je po nekaj izjalovljenih poizkusih o Terryjevem projektu začelo govoriti kot o nesojenem, ta ni vrgel puške v koruzo. Vztrajal je tudi, ko so mu vsi govorili, naj opusti sanje, nato pa mu je uspelo dosanjati in zgodbo, v kateri sta naslovni vlogi prevzela igralca Adam Driver in Jonathan Pryce, vendar spraviti na filmski trak.

A se je zapletlo, ko naj bi film tudi v resnici zaživel na velikem platnu. Natančneje, premierno prikazovanje naj bi bilo 19. maja ob koncu filmskega festivala v Cannesu, a je režiserja na sodišče zvlekel njegov nekdanji producent Paulo Branco, trdeč, da so pravice za film še vedno njegove, četudi pri projektu ni sodeloval.

Bitko izgubil, vojne še ne

Zato je sodišče zaprosil za prepoved prikazovanja v Cannesu. In se zdaj obrisal pod nosom. »Uradno in legalno smo zmagovalci! Svečano se bomo oblekli in 19. maja odšli na ples!« od sreče skoraj do stropa skače Gilliam, ki bo svojo stvaritev končno zagledal na filmskem platnu.

Zli urok, ki je skoraj 20 let visel nad morda najnesrečnejšim filmom vseh časov, je naposled izničen. Ali pa vsaj deloma, saj Branco, ki je eno sodno bitko izgubil, zagotavlja, da vojna še ni dobljena. Sodnik je namreč dal zgolj zeleno luč prikazovanju filma v Cannesu, a vprašanje pravic še ni razrešeno. O tem bo sodišče v Parizu dokončno odločilo prihodnji mesec, a je Branco že prepričan, da bo on tisti, ki se bo zadnji smejal. Predvsem ker so se sodniki tako v Veliki Britaniji kot v Franciji v tem dolgoletnem procesu doslej nagibali njemu v prid.
Terry te dni sicer slavi zmago, a vendar ga nekateri dvomljivci prek družabnih omrežij opozarjajo, naj proslavljanje prihrani za po koncu premiere. Glede na skoraj že zloveščo zgodovino filma bi namreč bili možni preobrati tik pred zdajci.

Poplava odnesla rekvizite

Ne nazadnje se je zla sreča začela že s prvim snemalnim dnem prvega poizkusa snemanja leta 1999, ko je danes pokojni igralec Jean Rochefort, ki naj bi zaigral, odstopil od projekta zaradi vnetja prostate. V drugem udarcu usode je poplava odnesla večino rekvizitov in kulis. Nadalje so s projektom začeli povezovati igralce, kot so Ewan McGregor, John Hurt, Robert Duvall in Jack O’Connell, a so nato vsi padli skozi sito. Izvedbi pa so ničkolikokrat zadale udarec tudi težave s financiranjem. Prav slednje je bil povod, da je od projekta pred dvema letoma odstopil Branco.

Že na začetku, preden je padla prva klapa. A Branco vseeno trdi, da so filmske pravice njegove in da »je v projekt vložil 800 tisočakov lastnega denarja. Zaradi mene je bil sploh končan.« Povsem nasprotno od Terryjevega zatrjevanja, da Branco pri ustvarjanju ni imel nikakršne vloge. »Njegove zahteve so smešne, že absurdne. Iztržiti poskuša čim več denarja, in to od filma, ki ga sploh ni produciral.«

S trenutnim razpletom ni zadovoljen le Terry, z njim vzklikajo tudi organizatorji filmskega festivala, prepričani, da je zmagala pravica in si ustvarjalec Gilliamovega kalibra zasluži, da svoje stvaritve deli s svetom. Kar pri Brancu ni naletelo na posluh, saj zdaj grozi, da bo pred sodišče zvlekel tudi organizatorja slovitega filmskega festivala Thierryja Frémauxa. Kajti čeprav je bila sodnikova odločitev tista, da lahko na festivalu zavrtijo film Don Kihot, prepirljivi producent razmišlja o tem, da bi od festivala iztožil odškodnino, ker ga bo predvajal. In s tem odškodoval njega.