Najstarejši festival gejevskega in lezbijčnega filma v Evropi prihaja v svoji 39. izdaji
V Ljubljani se v soboto začenja 39. festival LGBT+ filma, ki bo do 17. decembra ponudil 24 igranih in dokumentarnih ter 19 kratkih filmov iz skupno 27 držav. Letos bo v središču južnokorejski film, a na ogled bo tudi nekaj filmov slovenske produkcije ter celo dva afriška na to tematiko. Eden od selektorjev festivala Brane Mozetič poudarja, da je bilo nekaj letošnjih filmov že nagrajenih na uglednih mednarodnih filmskih festivalih, kot sta Berlinale in Sundance.
43 filmov bodo prikazali.
Podelitev festivalskih nagrad rožnatih zmajev bo 16. decembra. Tričlanska mednarodna žirija, ki jo sestavljajo južnokorejski filmski producent Dave Kim, brazilska raziskovalka Clara Lhullier in slovenska umetnica Ana Čigon, bo izbirala najboljši igrani film, najboljšega bo izbralo tudi občinstvo. Znan pa je že dobitnik rožnatega zmaja za najboljši slovenski kratki film: letos ga prejme animirani film Alma, neuklonljiva ženska o slovenski pisateljici in svetovni popotnici Almi Karlin. Osnova zanj je bila slikanica Huiqin Wang in Milana Dekleve Mala Alma na veliki poti, pri filmu pa se je pridružil še vizualni umetnik in animator Andrej Kamnik. S tem filmom se bo letošnji festival tudi začel.
Iz Slovenije prihajajo dokumentarni film Zastavnice_ki režiserja Mihe Mohoriča, ki prinaša osebne zgodbe osmih posameznic in posameznikov in njihov odnos do mavrične zastave, in kratka filma Trije režiserja Simona Moeja ter Kam zginevamo lezbijke, ko ostarimo režiserke Andreje Gomilšček.
Filmi bodo na ogled v Ljubljani, Slovenj Gradcu, Idriji, na Ptuju, v Kopru, Mariboru in Bistrici ob Sotli.
Mozetič je o produkciji slovenskih filmov LGBT+ dejal, da je slovenski filmski svet zadržan do te teme, mogoče tudi zato, ker je bil dolga leta moška domena. V nekaterih pogledih bolj liberalnih 70. letih minulega stoletja so se te teme upali dotakniti predvsem Stanko Jost, Boštjan Hladnik in deloma Vojko Duletič. V sedanjem času obstaja po Muzetovičevem nekaj aktualnih prikazov te tematike, a so te strahovito homofobne. "Zares se ponašamo samo z enim lezbičnim filmom Varuh meje, z enim odkrito gejevskim filmom Posledice in zdaj še z dokumentarcem, ki je nastal lani."
Na letošnjem festivalu se bodo spomnili češko-slovenskega režiserja Františka Čapa in lani umrlega režiserja amaterskih filmov Stanka Josta. Film Čap – trenutki odločitev v režiji Urbana Arsenjuka je dokumentarni portret, na ogled bo tudi film Jostovi Dečki iz leta 1976, ki so prvi slovenski homoerotični film.
Festivalsko dogajanje se bo sklenilo z ljubljencem občinstva na številnih festivalih, francoskim filmom Nekaj s temi lažmi, ki govori o pisatelju Stephanu Belcourtu.
