Legendarnemu Oliverju v spomin prepevalo 20 tisoč ljudi
Na morski gladini v mandraču Vele Luke je plaval koncertni oder, obsijan z močnimi reflektorskimi lučmi. Okoli odra so se kot v prijateljskem objemu drug zraven drugega pozibavali ladjice in čolni. Še precej bolj nagneteno je bilo na kopnem okoli mandrača, nepregledna množica je napolnila tudi vse ozke uličice tega pristaniškega mesteca, ki je sicer dom okoli štiri tisoč dušam, a se je v soboto zvečer tam zbralo več kot 20 tisoč ljudi. Vsi s pesmimi Oliverja Dragojevića v srcih in na jeziku.
»Več let kot preteče, močnejša so čustva,« je ob že tradicionalnem koncertu v čast in spomin na Velolučana, ki je v melodiji in besedilih ter s svojim značilnim raskavim glasom ujel dušo Dalmacije, dejal urednik hrvaške nacionalne televizije Ivan Miladinov, ki je prenašala slavje ob peti obletnici smrti hrvaške glasbene legende. Kajti, da, bilo je slavje njegovega življenja in glasbe. Velo Luko, pevčev domači kraj in njegov pristan, kamor se je vedno vračal, je namreč znova napolnila njegova glasba. Oliverju v čast so na plavajoči oder stopile številne glasbene zvezde, z njimi pa je njegove pesmi prepevala dvajsettisočglava množica, ki je plesala, zagorele so bakle. Preteklo je pet let, odkar je rak vzel enega največjih glasbenikov nekdanje Jugoslavije, ki je osvojil tudi svet, a vendar njegove pesmi živijo naprej. In z njimi Oliver.
5 let je minilo, odkar je utihnil Oliverjev glas.
»Ka i uvik gledan more, ovu tajnu koja diše,« je pel Dragojević in se s skladbo Trag u beskraju dotaknil slehernega srca. In je v resnici pustil svoje sledi v večnosti, zato se tudi memorialni koncert, ki se je letos odvil že petič, precej primerno tako imenuje – Trag u beskraju.
Spominsko slavje se je začelo v sredo
Četudi so v sklopu osrednjega koncerta Dragojevićeve največje hite prepevali v soboto v njegovi Veli Luki, je njegova glasba v resnici zadonela že sredi minulega tedna in jo je prek morja nosil morski vetrič vse od Splita do Korčule. Spominsko slavje se je namreč začelo že v sredo, ko je iz Splita odrinil trajekt, na krovu pa Oliverjeva nekdanja spremljevalna skupina Dupini z Ivo Ajduković, Bruno Oberan, Juretom Brkljačo, Alenom Đurasom, Alanom Bjelinskim in Antejem Gelom. »Že peto leto. Spominjamo se našega prijatelja. Spet je tako, kot je bilo z njim. Lepo je, veselimo se. Le on ima to moč, da nas vse ponovno zbere,« je dejal Gelo, eden izmed glasbenikov, ki so Oliverju v čast koncertirali kar sredi morja, na trajektu, da je plovba minila, kot bi mignil.
V četrtek so v dvorani veloluške Glasbene šole Oliver Dragojević odprli razstavo Oliver privatno, ki skozi fotografije pripoveduje pevčevo življenjsko zgodbo. V petek pa so tam predstavili knjigo Oliver i Zdenko – Pjesmarica, med platnice katere je avtor Ante Gelo zbral devet najlepših skladb – tako besedila kot notne zapise – Zdenka Runjića, ki jih je odpel Dragojević.
Galeb i ja. Moj lipi anđele. Ješka od ljubavi. Neka se drugi raduju. Skalinada. Oprosti mi pape. Dva puta san umra. Cesarica. U ljubav vjere nemam. Pismo moja. Sjećanje na Vela Luku. Trag u beskraju. Stine. To je le nekaj njegovih skladb, ki so jih ob spremljavi orkestra v Veli Luki prepevali glasbeni gostje in kolegi pokojnega velikana. Med temi so bili Matija Cvek, Jure Brkljača, Goran Karan, Danijela Martinović, Marko Tolja, novozelandski bend The Shades, klapa Šufit, Oliverjevi Dupini in drugi. Prav posebno pozornost pa je požela Meri Cetinić, ki se je po letih premora od nastopanja prav za Oliverjev spominski koncert spet usedla za klavir in med generalko odpela Najlipše te jubi oni što te gubi.
Oliverjevo glasbeno slavje je trajalo kar šest dni in so ga nadaljevali včeraj s koncertom na trgu pred cerkvijo sv. Josipa v Veli Luki, sklenili pa ga bodo danes na tem istem mestu s koncertom Jasne Zlokić.
