ANA PAVLIN
Slovenska dama bo še eno leto prestolu
Ana Pavlin z Otočca bo tudi 2021. slovenska vinska kraljica.
Odpri galerijo
Očetu pomaga tudi pri kletarjenju. FOTOGRAFIJI: O. B.
Zaradi epidemije novega koronavirusa so leta 2020 odpadli številni dogodki, posvečeni čaščenju vina, širjenju vinske kulture in promocije Slovenije kot vrhunske vinske destinacije. Pomurski sejem se je zaradi tega dogovoril z Ano Pavlin, ki je bila kot 24. vinska kraljica Slovenije okronana 10. januarja 2020, da podaljša svoj kraljevski mandat v leto 2021.
Ana Pavlin, ki se je rodila 20. 2. 1996 v Novem mestu, je sicer študentka magistrskega študija turizma na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Je članica Društva vinogradnikov Grčevje, izkušnje v vinogradništvu pa nabira že od otroških let. V začetku je sodelovala predvsem pri različnih delih v vinogradu, zadnja leta pa očetu pomaga tudi pri kletarjenju.
Doma imajo namreč nekaj manj kot 4000 trt. Poleg cvička, ki je za to območje značilna zvrst, pridelujejo zeleni silvanec, laški rizling, dišeči traminec, portugalko, modro frankinjo, žametovko in ekološko sorto regent. Da se Ana zares spozna na vino pa tudi kulinariko, dokazujeta zlato priznanje na Tednu cvička za vino dišeči traminec ter zlato priznanje na državni razstavi kruha v Beli Cerkvi za ajdov kruh z orehi. Na Matjaževi domačiji sprejemajo domače in tuje skupine.
V vinski gorici Grčevje imajo tri tradicionalne zidanice, v katerih sprejemajo pretežno tuje goste, ki so navdušeni nad lepotami slovenskih vinskih goric, Dolenjske, nad vinom in gostoljubnostjo. Vključeni so v projekt Turizem v zidanicah, ki že deveto leto trži zidanice kot unikaten turistični produkt. Ana je prepričana, da je prav Turizem v zidanicah, ki zajema tako vinorodno deželo Posavje kot Podravje, izjemna priložnost za promocijo in trženje odličnih slovenskih vin. V kandidaturo za 24. vinsko kraljico Slovenije se je podala zato, ker verjame v izjemen potencial slovenskih vin. Nekatera so v svetu že dosegla izjemna priznanja, verjame pa, da si jih zaslužijo še veliko več.
Prepričana je, da je vino izjemen, a še premalo izkoriščen potencial za razvoj našega turizma in nepogrešljiv del izjemne slovenske kulinarike, kar bomo morali še posebno izkoristiti leta 2021, ko bo Slovenija evropska gastronomska regija. »Ni dežele niti regije v svetu, ki bi na tako majhnem koščku ponujala tako izjemno enološko raznolikost, kot jo premore naša Slovenija,« rada poudari Ana.
»Zato si bom med drugim prizadevala tudi, da bi martinovo postal državni praznik. Vinarji Slovenije bi teden ali dva okoli martinovega prirejali različne dogodke, degustacije, strokovne posvete, na katere bi povabili tudi ugledne tujce in seveda turiste. Martinovo poteka ravno v mrtvi sezoni, ko je malo turistov, tovrstne manifestacije pa bi lahko v našo deželo privabile veliko tujih obiskovalcev in prinesle našim vinom dodatno prepoznavnost in sloves,« še pravi.
Ana Pavlin, ki se je rodila 20. 2. 1996 v Novem mestu, je sicer študentka magistrskega študija turizma na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Je članica Društva vinogradnikov Grčevje, izkušnje v vinogradništvu pa nabira že od otroških let. V začetku je sodelovala predvsem pri različnih delih v vinogradu, zadnja leta pa očetu pomaga tudi pri kletarjenju.
Doma imajo namreč nekaj manj kot 4000 trt. Poleg cvička, ki je za to območje značilna zvrst, pridelujejo zeleni silvanec, laški rizling, dišeči traminec, portugalko, modro frankinjo, žametovko in ekološko sorto regent. Da se Ana zares spozna na vino pa tudi kulinariko, dokazujeta zlato priznanje na Tednu cvička za vino dišeči traminec ter zlato priznanje na državni razstavi kruha v Beli Cerkvi za ajdov kruh z orehi. Na Matjaževi domačiji sprejemajo domače in tuje skupine.
Lansko kronanje
V vinski gorici Grčevje imajo tri tradicionalne zidanice, v katerih sprejemajo pretežno tuje goste, ki so navdušeni nad lepotami slovenskih vinskih goric, Dolenjske, nad vinom in gostoljubnostjo. Vključeni so v projekt Turizem v zidanicah, ki že deveto leto trži zidanice kot unikaten turistični produkt. Ana je prepričana, da je prav Turizem v zidanicah, ki zajema tako vinorodno deželo Posavje kot Podravje, izjemna priložnost za promocijo in trženje odličnih slovenskih vin. V kandidaturo za 24. vinsko kraljico Slovenije se je podala zato, ker verjame v izjemen potencial slovenskih vin. Nekatera so v svetu že dosegla izjemna priznanja, verjame pa, da si jih zaslužijo še veliko več.
Prepričana je, da je vino izjemen, a še premalo izkoriščen potencial za razvoj našega turizma in nepogrešljiv del izjemne slovenske kulinarike, kar bomo morali še posebno izkoristiti leta 2021, ko bo Slovenija evropska gastronomska regija. »Ni dežele niti regije v svetu, ki bi na tako majhnem koščku ponujala tako izjemno enološko raznolikost, kot jo premore naša Slovenija,« rada poudari Ana.
Med drugim si bom prizadevala, da bi martinovo postal državni praznik.
»Zato si bom med drugim prizadevala tudi, da bi martinovo postal državni praznik. Vinarji Slovenije bi teden ali dva okoli martinovega prirejali različne dogodke, degustacije, strokovne posvete, na katere bi povabili tudi ugledne tujce in seveda turiste. Martinovo poteka ravno v mrtvi sezoni, ko je malo turistov, tovrstne manifestacije pa bi lahko v našo deželo privabile veliko tujih obiskovalcev in prinesle našim vinom dodatno prepoznavnost in sloves,« še pravi.
