THE BIGGEST LOSER
Razkritje v šovu: Na veliko potrebo enkrat na deset do 14 dni
Shujševalni šov je postregel s podatkom, da imajo nekateri tekmovalci v šovu drisko, Vesna pa je, kot kaže, zaprta.
Odpri galerijo
Tekmovalka Vesna Hojnik s sotekmovalkami. FOTO: Planet TV, posnetek zaslona
Shujševalni šov The Biggest Loser Slovenija je v začetnih oddajah nove sezone poskrbel za spoznavanje med tekmovalci. Osrednja tema pogovora je bila prebava. Tekmovalka Vesna Hojnik je sotekmovalce presenetila s podatkom, da hodi na veliko potrebo na 14 dni.
»Ljudje božji, kaj je z vami, da hodite tako pogosto na stranišče? Jaz grem na veliko potrebo enkrat na deset do 14 dni. V hiši na veliko potrebo nekateri tekmovalci hodijo celo večkrat na dan,« je bila osupla Vesna, ko je pogovor tekel o prebavi. Drugi so se medtem čudili njej.
Za mnenje, ali je za odrasle osebe običajno, da hodijo na veliko potrebo večkrat na dan, oziroma drug ekstrem, na štirinajst dni, smo se obrnili na Zdravstveni dom Ljubljana, kjer so nam odgovorili, da nič od naštetega ni ravno dobro.
Splošna zdravnica Nena Kopčaver Guček iz ZD Ljubljana je ob zgoraj navedenem dodala, da po dosegljivih podatkih in glede na izkušnje je vzorec odvajanja lahko zelo individualen. »Ni povsem jasnih meja, kaj naj bi bilo že bolezensko in kaj še sprejemljivo. V vsakem primeru pa velja, da drastična sprememba vzorca odvajanju pri posamezniku lahko pomeni novonastalo bolezensko dogajanje. Nekateri ljudje odvajajo blato tudi do trikrat dnevno, drugi le enkrat tedensko. Praviloma velja enak vzorec za vse življenje. Več kot trikrat dnevno odvajanje tekočega blata imenujemo že driska – diareja (izpolnjena morata biti oba pogoja), in odvajanje blata redkeje kot enkrat tedensko že zna biti obremenilno za telo, v tem primeru govorimo o zaprtju.«
Statistični podatki kažejo, da imajo z zaprtjem več težav ženske, pojasnjuje Kopčaver Gučkova in dodaja, da je pri ženskah pogostejši tudi t. i. sindrom razdražljivega črevesa in t. i. leno črevo.
»Na zaprtje vplivajo tudi dehidracija, dolgotrajno ležanje (npr. ob hudih boleznih in poškodbah), pomanjkanje telesne aktivnosti (npr. sedeče delo, neaktivnost), vrsta prehrane (premalo vlaknin in balastnih snovi), dehidracije, paradoksno dogajanje po čezmerni uporabi odvajal itd. V vsakem primeru je alarmanten pojav krvi na blatu in črna obarvanost blata (ki ni povezana s prehrano, npr. z uživanjem borovnic, rdeče pese itd.),« je še pojasnila Kopčaver Gučkova.
»Ljudje božji, kaj je z vami, da hodite tako pogosto na stranišče? Jaz grem na veliko potrebo enkrat na deset do 14 dni. V hiši na veliko potrebo nekateri tekmovalci hodijo celo večkrat na dan,« je bila osupla Vesna, ko je pogovor tekel o prebavi. Drugi so se medtem čudili njej.
Za mnenje, ali je za odrasle osebe običajno, da hodijo na veliko potrebo večkrat na dan, oziroma drug ekstrem, na štirinajst dni, smo se obrnili na Zdravstveni dom Ljubljana, kjer so nam odgovorili, da nič od naštetega ni ravno dobro.
Splošna zdravnica Nena Kopčaver Guček iz ZD Ljubljana je ob zgoraj navedenem dodala, da po dosegljivih podatkih in glede na izkušnje je vzorec odvajanja lahko zelo individualen. »Ni povsem jasnih meja, kaj naj bi bilo že bolezensko in kaj še sprejemljivo. V vsakem primeru pa velja, da drastična sprememba vzorca odvajanju pri posamezniku lahko pomeni novonastalo bolezensko dogajanje. Nekateri ljudje odvajajo blato tudi do trikrat dnevno, drugi le enkrat tedensko. Praviloma velja enak vzorec za vse življenje. Več kot trikrat dnevno odvajanje tekočega blata imenujemo že driska – diareja (izpolnjena morata biti oba pogoja), in odvajanje blata redkeje kot enkrat tedensko že zna biti obremenilno za telo, v tem primeru govorimo o zaprtju.«
Statistični podatki kažejo, da imajo z zaprtjem več težav ženske, pojasnjuje Kopčaver Gučkova in dodaja, da je pri ženskah pogostejši tudi t. i. sindrom razdražljivega črevesa in t. i. leno črevo.
»Na zaprtje vplivajo tudi dehidracija, dolgotrajno ležanje (npr. ob hudih boleznih in poškodbah), pomanjkanje telesne aktivnosti (npr. sedeče delo, neaktivnost), vrsta prehrane (premalo vlaknin in balastnih snovi), dehidracije, paradoksno dogajanje po čezmerni uporabi odvajal itd. V vsakem primeru je alarmanten pojav krvi na blatu in črna obarvanost blata (ki ni povezana s prehrano, npr. z uživanjem borovnic, rdeče pese itd.),« je še pojasnila Kopčaver Gučkova.
