30 LET
Vse bolj leni Nemci?
Kriva za skrb vzbujajočo situacijo naj bi bila mlada generacija, imenovana Zeitpioniere, ki se je zavzemala za skrajšanje delovnega časa.
Odpri galerijo
Nemci naj bi se konec osemdesetih polenili. FOTO: Photoschmidt/Getty Images
Naslovu prispevka iz julija leta 1991, ko je nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher in prepričeval Zahod, da si zaslužimo samostojnost, tudi danes ne verjamemo niti črke. Nemcem, pregovorno natančnemu in delavnemu narodu, se lenoba pač ne more zgoditi. A tega leta je dr. Eberhard Hamer v svoji študiji zatrdil, da Nemci res postajajo vse bolj leni.
S sodelavci je proučil podatke 295 podjetij in statistično ugotovil, da ob ponedeljkih izostaja z dela kar 31 odstotkov zaposlenih, naslednjih 37 odstotkov pa jih najraje zboli ob petkih.
Tudi nemški zdravniki so bili delavcem naklonjeni. Takrat 48-letna tajnica iz Berlina je poleg svojega rednega šesttedenskega dopusta zaprosila zdravnika za dodatnega. Brez težav ji je napisal pet tednov bolniškega dopusta. Preučili so 2000 delavcev in ugotovili, da bi lahko bilo kar dve tretjini bolniških hlinjenih.
Kriva za skrb vzbujajočo situacijo naj bi bila mlada generacija, imenovana Zeitpioniere, ki se je zavzemala za skrajšanje delovnega časa. Zlasti pa so trdili, da Nemci delo jemljejo preveč resno. Vse ugotovitve iz osemdesetih so bile za dr. Hamerja skrb vzbujajoče. Niso pa podale odgovora, zakaj je produktivnost v Nemčiji kljub vsemu še naprej naraščala hitreje kot v drugih industrijskih državah. Danes, kljub milijonskemu uvozu, v Nemčiji še vedno primanjkuje delovne sile.
S sodelavci je proučil podatke 295 podjetij in statistično ugotovil, da ob ponedeljkih izostaja z dela kar 31 odstotkov zaposlenih, naslednjih 37 odstotkov pa jih najraje zboli ob petkih.
Tudi nemški zdravniki so bili delavcem naklonjeni. Takrat 48-letna tajnica iz Berlina je poleg svojega rednega šesttedenskega dopusta zaprosila zdravnika za dodatnega. Brez težav ji je napisal pet tednov bolniškega dopusta. Preučili so 2000 delavcev in ugotovili, da bi lahko bilo kar dve tretjini bolniških hlinjenih.
Kriva za skrb vzbujajočo situacijo naj bi bila mlada generacija, imenovana Zeitpioniere, ki se je zavzemala za skrajšanje delovnega časa. Zlasti pa so trdili, da Nemci delo jemljejo preveč resno. Vse ugotovitve iz osemdesetih so bile za dr. Hamerja skrb vzbujajoče. Niso pa podale odgovora, zakaj je produktivnost v Nemčiji kljub vsemu še naprej naraščala hitreje kot v drugih industrijskih državah. Danes, kljub milijonskemu uvozu, v Nemčiji še vedno primanjkuje delovne sile.
