SVETOVALNICA
Zvezdanina modrost: Razmišljala sem, da bi hčerko dala malo k mami
Kaj bi si ti želela, če bi bila v težavah? Da te pustimo pri miru, dokler jih ne boš sama rešila? Bi si želela pogovora ali da bi na silo izvrtali iz tebe nekaj, kar bi te tako težilo in tako prestrašilo, da ne bi mogla tega deliti z nikomer?
Odpri galerijo
FOTO: arhiv
Pozdravljena, Zvezdana! Ne vem, kje naj začnem, moj svet se počasi podira. Sem mlada mamica, imam triletno punčko in čez dva meseca pričakujemo še eno. Z možem se poznava že od mojega 17. leta, poročena sva par let. Vedno sva se dobro razumela, vse sva reševala skupaj, se spodbujala in si stala ob strani. Zadnja dva tedna pa so se stvari začele obračati na glavo. Z možem se nekaj dogaja, cele dneve ga ni doma, pravi, da dela, ampak se vsak večer vrne domov čisto pijan. Pravi, da ima težave v službi, ko pa želim izvedeti več, zamenja temo ali znori in se skregava. Potem gre ven in se vrne pozno ponoči. Nikoli prej ni toliko pil. Včeraj se je vrnil domov pozno ponoči, čakala sem ga, potem sva se hudo sprla in me je udaril po obrazu. Prekinila naju je hčerka, ki je vse videla. Odvihral je iz hiše, se čez eno uro vrnil in se mi v solzah opravičil. Prvič sem ga videla jokati. Začel mi je razlagati stvari, ampak ni mogel, zato sem rekla, da se bova pogovorila naslednji dan. Danes zjutraj ga ni bilo doma, kličem ga in mi ves čas prekinja. Zmešalo se mi bo. Nočem, da se moja hčerka rodi v razsuto družino. Ne vem, kaj naj storim. Mama pravi, naj pridem domov in ga pustim, da se bo že streznil, ampak vseeno je moj mož in ne morem ga pustiti samega z vsem tem 'sranjem'. Rada bi, da to rešiva skupaj, tako kot vedno, brez alkohola in prepira. Razmišljala sem, da bi hčerko dala malo k mami. Kaj naj sploh storim? Silvija
Draga Silvija,
tvoja dilema, tvoji problemi so se me globoko dotaknili predvsem zato, ker prvi hip res nisem vedela, kaj naj ti odgovorim. Trajalo je ves teden, da sem sestavljala drobce odgovora. Glede na to, da ne ti ne jaz ne veva, kaj se dogaja s tvojim možem, je torej najbolje, da se zazremo vase. Najboljši in najkoristnejši nasvet, ki sem ga slišala v življenju, delim s teboj. Kaj bi si ti želela, če bi bila v težavah? Kakšno pomoč bi si želela? Da te pustimo pri miru, dokler ne boš sama rešila težav? Bi si želela pogovora ali da bi na silo izvrtali iz tebe nekaj, kar bi te tako težilo in tako prestrašilo, da tega ne bi mogla deliti z nikomer? Torej naredi tako, kot bi si želela ti.
To sicer ne pomeni, da boš naredila prav, a naredila boš iskreno, iz sebe, brez lastnega ega, ki najbolje ve, kaj je dobro za druge. Ne misli nanj, njemu ne moreš pomagati, če si pomoči ne želi. Nikomur na svetu ne moremo pomagati, če si tega ne želi in nas za pomoč ne prosi. Noseča si, praznuj svoje posvečeno stanje in verjemi življenju, da se bo vse izteklo tako, kot se mora. To ni predaja, to je modrost, da spreminjamo tisto, kar lahko, in sprejmemo tisto, česar ne moremo. Tvoj mož je vedno tam, kjer mora biti, kjer si želi biti in kjer mu je lepo. Če boš zmogla to ljubezen in sprejetje, se bodo stvari hitro postavile na svoje mesto. Spusti in prepusti ga njegovemu življenju, ne sili vanj in vse, kar si želiš od njega, delaj ti. Si želiš poljubov – poljubi ga, si želiš pogovora – pogovarjaj se, polna ljubezni. Povej mu, da te je strah, da boš ostala sama, da si izgubljena, ker ne razumeš, in mu opiši, kje čutiš te občutke. Ne pričakuj odgovora, ničesar ne pričakuj, saj sama vidiš, da je to ta hip nemogoče. Pogovarjaj se, tudi če te bo zavrnil, pogovarjaj se s sabo, s prijateljicami, z mamo ...
Če se boš pomirila, skrbela za hčerko, se v miru pripravljala na porod in se ne boš osredotočala na moža, ki te zavrača in ga tako ali tako ni, mu boš z energijo pripovedovala, da si tu, a nisi odvisna od njega in nisi 'potrebita' (ta izraz uporablja Tomislav Kuljiš in ga ne znam dovolj dobro prevesti). Ko boš izpustila pritisk (ampak zares, ne samo, ker sem jaz tako rekla), mu boš nastavila ogledalo in mu vrnila, kar je njegovega. Ostal bo sam in se bo moral spogledati s sabo. Ko za človekom rineš in vrtaš vanj, ustvarjaš ravno nasprotno razpoloženje, kot si ga želiš. Še beži, ti pa si še bolj želiš njegove bližine. Začarani krog, ki se lahko tako klavrno konča, kot se je enkrat pri tebi, z udarcem, ki se ga težko razume in oprosti.
Tvoja situacija je res težka, a prosim te, ne smili se sama sebi in ne piši si scenarijev, ki niso resnični. Če lahko, sprejmi situacijo kot življenjsko lekcijo, resnico, da smo prišli na svet doživljat različne stvari. Tvoj otrok v tebi čuti vse, kar čutiš ti, in tudi tvoja triletna hčerka je še tako povezana s tabo, da je še del tebe. Zaradi njiju, zaradi novega življenja, za katero si trenutno odgovorna, sprejmi situacijo mirno in modro.
Prisluhni svojim občutkom, si želiš od doma k mami? Si želiš v samoti brez hčerke čakati moža in tuhtati, kaj se dogaja? Hčerko lahko pošlješ na Luno, pa bo čutila, kako se počutiš, in ji ne boš mogla ničesar skriti. Tega se ne zavedamo in to je velika škoda, ki jo delamo otrokom. To je modrost, ki jo zagovarja Kuljiš, ko pravi, da ni pomembno, da si dobra mama. Pomembno je, da je mama dobro, tvoja dolžnost je, da poskrbiš zase najbolje, kot znaš. Očitno si dovolj močna, da ti je življenje naložilo tako težko nalogo in te vabi, da se začneš učiti dragocene lekcije, ki so namenjene pogumnim in ranljivim, dragocenim ljudem.
Ne ukvarjaj se z možem, mogoče ga je samo strah, da se bo z drugim otrokom nekaj končalo, da se je pokopal in podobne neumnosti. Mogoče je kaj drugega. Če ga res spoštuješ, mu zaupaj, da se bo pravilno odločil zase in za vas. Če ga 14 dni ni, to še ni konec sveta. Držim pesti zate in za vse vas!
Draga Silvija,
tvoja dilema, tvoji problemi so se me globoko dotaknili predvsem zato, ker prvi hip res nisem vedela, kaj naj ti odgovorim. Trajalo je ves teden, da sem sestavljala drobce odgovora. Glede na to, da ne ti ne jaz ne veva, kaj se dogaja s tvojim možem, je torej najbolje, da se zazremo vase. Najboljši in najkoristnejši nasvet, ki sem ga slišala v življenju, delim s teboj. Kaj bi si ti želela, če bi bila v težavah? Kakšno pomoč bi si želela? Da te pustimo pri miru, dokler ne boš sama rešila težav? Bi si želela pogovora ali da bi na silo izvrtali iz tebe nekaj, kar bi te tako težilo in tako prestrašilo, da tega ne bi mogla deliti z nikomer? Torej naredi tako, kot bi si želela ti.
To sicer ne pomeni, da boš naredila prav, a naredila boš iskreno, iz sebe, brez lastnega ega, ki najbolje ve, kaj je dobro za druge. Ne misli nanj, njemu ne moreš pomagati, če si pomoči ne želi. Nikomur na svetu ne moremo pomagati, če si tega ne želi in nas za pomoč ne prosi. Noseča si, praznuj svoje posvečeno stanje in verjemi življenju, da se bo vse izteklo tako, kot se mora. To ni predaja, to je modrost, da spreminjamo tisto, kar lahko, in sprejmemo tisto, česar ne moremo. Tvoj mož je vedno tam, kjer mora biti, kjer si želi biti in kjer mu je lepo. Če boš zmogla to ljubezen in sprejetje, se bodo stvari hitro postavile na svoje mesto. Spusti in prepusti ga njegovemu življenju, ne sili vanj in vse, kar si želiš od njega, delaj ti. Si želiš poljubov – poljubi ga, si želiš pogovora – pogovarjaj se, polna ljubezni. Povej mu, da te je strah, da boš ostala sama, da si izgubljena, ker ne razumeš, in mu opiši, kje čutiš te občutke. Ne pričakuj odgovora, ničesar ne pričakuj, saj sama vidiš, da je to ta hip nemogoče. Pogovarjaj se, tudi če te bo zavrnil, pogovarjaj se s sabo, s prijateljicami, z mamo ...
Če se boš pomirila, skrbela za hčerko, se v miru pripravljala na porod in se ne boš osredotočala na moža, ki te zavrača in ga tako ali tako ni, mu boš z energijo pripovedovala, da si tu, a nisi odvisna od njega in nisi 'potrebita' (ta izraz uporablja Tomislav Kuljiš in ga ne znam dovolj dobro prevesti). Ko boš izpustila pritisk (ampak zares, ne samo, ker sem jaz tako rekla), mu boš nastavila ogledalo in mu vrnila, kar je njegovega. Ostal bo sam in se bo moral spogledati s sabo. Ko za človekom rineš in vrtaš vanj, ustvarjaš ravno nasprotno razpoloženje, kot si ga želiš. Še beži, ti pa si še bolj želiš njegove bližine. Začarani krog, ki se lahko tako klavrno konča, kot se je enkrat pri tebi, z udarcem, ki se ga težko razume in oprosti.
Tvoja situacija je res težka, a prosim te, ne smili se sama sebi in ne piši si scenarijev, ki niso resnični. Če lahko, sprejmi situacijo kot življenjsko lekcijo, resnico, da smo prišli na svet doživljat različne stvari. Tvoj otrok v tebi čuti vse, kar čutiš ti, in tudi tvoja triletna hčerka je še tako povezana s tabo, da je še del tebe. Zaradi njiju, zaradi novega življenja, za katero si trenutno odgovorna, sprejmi situacijo mirno in modro.
Prisluhni svojim občutkom, si želiš od doma k mami? Si želiš v samoti brez hčerke čakati moža in tuhtati, kaj se dogaja? Hčerko lahko pošlješ na Luno, pa bo čutila, kako se počutiš, in ji ne boš mogla ničesar skriti. Tega se ne zavedamo in to je velika škoda, ki jo delamo otrokom. To je modrost, ki jo zagovarja Kuljiš, ko pravi, da ni pomembno, da si dobra mama. Pomembno je, da je mama dobro, tvoja dolžnost je, da poskrbiš zase najbolje, kot znaš. Očitno si dovolj močna, da ti je življenje naložilo tako težko nalogo in te vabi, da se začneš učiti dragocene lekcije, ki so namenjene pogumnim in ranljivim, dragocenim ljudem.
Ne ukvarjaj se z možem, mogoče ga je samo strah, da se bo z drugim otrokom nekaj končalo, da se je pokopal in podobne neumnosti. Mogoče je kaj drugega. Če ga res spoštuješ, mu zaupaj, da se bo pravilno odločil zase in za vas. Če ga 14 dni ni, to še ni konec sveta. Držim pesti zate in za vse vas!
