Nuška Drašček: Sem močna, ne dominantna

Njuna pot se je začrtala sama od sebe, pravi Nuška in opozori na to, da je Miha ob njej že skoraj od začetka kariere. V vsem tem času sta preživela ogromno različnih izzivov, si ustvarila družino in se dobro ujela tudi v prilagajanju nenehnim spremembam. »Ena najlepših je vsekakor sin Luka, povsem nova obveznost in lepota v življenju. Lagala bi, če bi trdila, kako preprosto je usklajevanje urnikov, vendarle si z možem dopuščava svobodo na ustvarjalni poti, in to zahteva največ organizacije. Na srečo imava odličen podporni sistem najinih staršev in dobro medsebojno komunikacijo. Glede na jakost mojega glasu bi marsikdo pomislil, da sem tudi v zasebnem življenju glasna, a ne bo držalo. Seveda se znam postaviti zase, vendar ne maram prepirov in vpitja, naravnana sem na plodne pogovore. Imam tudi povsem profesionalen zadržek, saj moram paziti glasilke za službo (nasmeh). Nasploh ne zapletam rada, raje se osredotočim na rešitev in se odločno lotim problema,« izvemo od nekdanje predsednice razreda in celo slavnega Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. Načrtovanje ima torej v mezincu in zelo dobro pozna svoje razpoloženje, zato raje vnaprej opozori, da je neprespana, sprovocirana od kolegov, uničena ali preprosto slabe volje. »Moraš se znati oceniti in s tem marsikomu prizanesti (nasmešek). V mislih imam odnose z ljudmi, ki jih imam rada. Trudim se razumeti konfliktno situacijo iz vseh zornih kotov, ker ne želim, da začnemo govoriti drug mimo drugega. Poskušam ponotranjiti te občutke in izvedeti, zakaj je nekoga nekaj prizadelo. Na drugi strani pa znam zelo hitro postaviti zid ali pokazati vrata nesramnosti in zlobi,« pripomni pevka z enim najbolj prešernih nasmehov. Hkrati pa te je sposobna z enim samim pogledom nemudoma stisniti v kot. »To je neke vrste obrambni mehanizem, da se obvarujem pred energijskimi pijavkami. Sem močna ženska brez želje po dominiranju v odnosu. Sobivanju dajem prednost pred nadzorom,« navede enega poglavitnih razlogov za kakovostno partnerstvo in trdna prijateljstva.

Od popevke do opere

Mihi se ni niti sanjalo, da se bo leta 2009 poročil z bodočo operno divo. Že to, da je sploh dobila priložnost sodelovanja s SNG Opera in balet Ljubljana, je neprecenljivo, saj vemo, kako visoki umetniški krogi, kamor opera nedvomno spada, z viška gledajo na komercialno pop sceno. »Zelo sem počaščena in toplo so me sprejeli. Toda nič se ni zgodilo čez noč. Vse skupaj je zahtevalo veliko prizadevanja, popolne posvečenosti in garanja s profesorjem Matjažem Robavsom. V žaru boja se moraš pokazati in dokazati. Samo ljubezen do petja ni dovolj, glasbo moraš čutiti v vsej veličini. Od mladih nog urim svoj glas in na poti razvoja sem ugotovila, da premorem precej rezerve, do katere pa ne znam priti. Preganjalo me je zavedanje, da nisem dovolj tehnično izpopolnjena. Šele operna vokalna tehnika mi je odprla nov ustvarjalni svet in pritegnila mojega notranjega umetnika, ki prej ni bil tako dobro izražen. Uživam v učenju, ker nikoli ne prideš do konca in si v nenehnem odnosu med frustracijo in veseljem. Zelo rada pa imam tudi projekte zunaj opere, obožujem muzikale, šansone, pop, fado, tango. S prelivanjem teh zvrsti se bogatim. Vse to je samo glasba. Ne maram predalčkanja in ne razumem, zakaj se nekateri tako obremenjujejo z etiketami. Mar ni dovolj, da sem le pevka, brez žanrskih pridevnikov?« se pomenljivo vpraša ena izmed letošnjih tekmovalk na Emi. Lani je očarala z videzom in nastopom, letos pa se bo na veliki evrovizijski oder poskušala prebiti z bolj dinamično skladbo Ne zapusti me zdaj. Z Alešem Klinarjem, Anjo Rupel in Miho Goršetom so prikazali malce drugačno sliko Nuške Drašček, zato komaj čakamo njen polfinalni nastop v soboto, 17. februarja.

Čudovito ali preprosto Magnifico

Udarci komolcev srborite konkurence ji niso tuji, tudi o preskakovanju polen bi lahko povedala kakšno modrost, vendar temu ne namenja pozornosti. »Pokaži, kaj znaš, in ne, kdo si, je moto te igre. Od mene je odvisno le to, da delo opravim maksimalno, kajti okusi so si tako različni, da je izguba časa premlevati, zakaj nisi vsem všeč. Samo tako lahko napreduješ in dobiš zaupanje ter odmevne projekte. Stoječe ovacije na odprti sceni opere, Cankarjevega doma ali Kongresnega trga so tisti balzam za dušo, ko se zaveš, da je ves trud poplačan. Presenečenje ljudi, ki me niso bili vajeni v takšni vlogi, podžge samozavest in daje pogum. Isto moč ima zaupanje umetnikov, ki sem jih vseskozi oboževala, danes pa z njimi sodelujem. Eden takšnih je brez dvoma Magnifico, saj z njim delim podoben življenjski nazor. Tudi on ne mara blefa in je pri vsem, kar počne, tako pristen. Takšne osebnosti me navdihujejo,« poudari in nam zaupa še eno željo. »Ne bi bilo slabo, če bi ljudje bolje ločili med všeč mi je in ni mi všeč ter med dobrim in slabim. Žal so sodobni mediji to ločnico zabrisali, saj je že vsakdo lahko kritik. O kompetencah pa ne duha ne sluha,« se pomenljivo nasmehne.