ZVEZDANINA MODROST
Nimam moža, otrok, nimam smisla, razen da skrbim za svoje starše
Draga moja Zvezdana! Sem samostojna podjetnica, ločena sem, brez otrok. To je bila zame težka izkušnja, moj propadli zakon, dolga leta sem živela v sovraštvu. Potem sem naletela na duhovno delavnico in začela se je moja nova pot. Obiskala sem mnoge delavnice, nakupila tone knjig in jih prebirala. Vse, od angelov do energijskih manifestacij in gurujev, sem poskusila, da bi premagala žalost in jezo in našla dušo dvojčico, sanjskega moškega. Tudi tiste 'tvoje' ljube učitelje sem v nedogled poslušala, a sem še vedno sama, jezna, zdaj še nase, ker mi ne uspe. Tlačim jezo in si govorim, da moram dvigovati vibracijo, ko se uležem v posteljo, pa sem samo utrujena. Zapravila sem celo premoženje za vsa ta učenja in sem na koncu še ljubosumna na vse razsvetljene ljudi, ki jim je uspelo. Dober človek sem, a se smejim, ker se moram, odpuščam, ker moram, meditiram, ker moram, čeprav vem, da mi ta moram ne pomaga. Ana Bučević pravi, da se je 'namorala' v življenju, jaz tudi, a drugače ne znam. Učim se, potujem, se posvečam sebi, v meni je vse prazno. Nimam moža, otrok, nimam smisla, razen da skrbim za svoje starše. Tudi pri psihoterapevtki sem bila in se delala, da mi je bolje, ker mi je je bilo žal, a v resnici se v meni ni premaknilo nič. Kaj delam narobe, da sem vedno bolj na tleh? Ladeja
Odpri galerijo
Zvezdana MLakar FOTO: Dejan Nikolic
Draga moja Ladeja!
Nič ne delaš narobe, zataknila si se v PRIČAKOVANJE. V sanje. Jaz imam v kopalnici napis: Če želiš uresničiti svoje sanje, se najprej zbudi! In mislim, da se moj odgovor tebi lahko začne z istim stavkom. Zbudi se! Vem, verjetno si se tudi naposlušala stavkov, kako pomembna je hvaležnost. Toda prisluhni sebi!
Vsa znanja, ki jih opisuješ, so namenjena samo tebi, ne drugim, ne temu, kako te bodo drugi gledali, ne temu, da boš živela v svetu, v katerem je najpomembneje imeti prav. Zakaj svojo moč podarjaš drugim, da ti povedo, kaj je prav in kaj ni? Sreča ima različne obraze in samo ti veš, kaj te osrečuje. Zakaj ti morajo drugi svetovati in kopati po tvoji intimnosti? Misliš, da tega ne znaš sama? Zakaj potrebuješ vse to? Kam usmerjaš svoj fokus? Zakaj se obešaš na besede, ki tako ali tako niso vredne nič, če se ne sprimejo v obroč s tvojim srcem in prepričanji? Ni smisla tam, kjer ga iščeš. Očitno. Bežiš iz sebe in drugim nalagaš odgovornost za svojo srečo.
Ah, življenje je mnogo bolj preprosto, kot si mislimo. So praznine, smeh, stiske, nesreče, samota, objemi ... Vse, kar se ti zgodi, je življenje. Medtem ko se učiš življenja, si ga pozabila živeti. Vse je prav. Zakaj ti to pišem, kako to vem? Ker je to tako, tukaj in zdaj!
Prav je, da sprašuješ, da dvomiš ... Pravzaprav si lahko ponosna, da si se odločila, da mi pišeš, ker si v pismu sama sebi nasula stavke, ki jasno kažejo, kje se zatikaš. Razumem te, tudi sama se na kakšni delavnici osramočena sprašujem, zakaj tisto, kar tam učijo, name ne deluje. No, sem se spraševala, ker zdaj že zmorem pogum, da glasno izrazim svoje občutke, dvome in tudi jasno preverim pri sebi, ali sem kam prišla samo kimat sama sebi, da imam prav, da podobno mislim.
To je velika past, to kimanje sebi. Učenja, delavnice in knjige so namenjene prav nasprotnemu. Najbolj pomagajo tiste, ki ti vzbujajo odpor, s katerimi si v oportunističnem dialogu. V duhovnosti tudi napačno razumemo razsvetljenje, kot da se boš od tistega trenutka ves čas počutil blaženo. Neumnost, saj nisi Bog! Razsvetljenje so v resnici majhni, drobni dogodki in spoznanja, ki korenito spreminjajo tvoje življenje. Kako to veš? Ker se ti določene situacije ne dogajajo več. Samo po teh znakih veš, da si korak naprej.
Vem in tudi sama na neki način trpim, ko slišim zgodbe v smislu 'manifestirala sem si moža, bogastvo ...' Ah, eno samo nakladanje – oprostite mi vsi, ki vam je to uspelo. Ker vem, da je za takšne stvari potrebna zares globoka poravnava v sebi ali ti je tisti del, ki odloča o našem življenju (verjamem, da ga je samo tretjino) in mu rečemo usoda, tako določil.
Katie Byron pravi: »Nekaj je tvoja stvar, nekaj od drugih, nekaj pa stvar Boga.«
Razumeti to modrost je tisto, kar potrebuješ. Kaj lahko narediš s svojim življenjem ti, kaj moraš prepustiti drugim in ni tvoja stvar in kaj je božja stvar, večja od tebe.
Duhovnost ni, da sprejemaš in se delaš, da te nekaj ne boli, čeprav veš, da te ne bi smelo. To je laž sebi. Jezna si na učitelja, besna si, ker ti ne pomaga, ker se moraš delati, da razumeš, kar razlaga ... To si priznaj, razpištoli se do amena. Razišči svoje občutke, sprijazni se z njimi. Dan za dnem sama delam to tehniko Katie Byron in v sebi sem našla toliko zatajenih občutkov besa, nevrednosti, obsojanja, toliko ega, da včasih skoraj ne morem verjeti, da sem to res jaz. Vsi smo sestavljeni iz teme in svetlobe. Tako je.
Nimaš moža, zaslužiš si ga, nimaš otrok, to ti pripada ... Zakaj že? Nekaterim pač niso dani ne mož ne otroci, pa kaj potem?! Skrivnost je v prepričanju, da ti nekaj pripada, da si nekaj zaslužiš! Kaj pa če ti življenje pripravlja kakšno drugo darilo? Si upaš to verjeti zares?!
Zaupanje in popolna predaja življenju prinašata sadove, a zanju potrebuješ pogum in vero. Ni lahko izpustiti nadzora nad svojim življenjem in opustiti prepričanja, kaj je prav za nas. In dokler si ne priznaš vse jeze, vseh strahov, ki jih vzbujajo te moje besede, nisi naredila nič. To tudi pomeni, da ne tuhtaš in se ne paseš po raznih delavnicah v nedogled, ampak se vržeš v DELO, raziščeš, kaj te navdihuje, kje si ustvarjalna, in vse to delaš, da si prijetno utrujena od tega dela. Meni najbolj pomaga fizično delo na vrtu, doma, okrog hiše. Tam si spočijem um in tam se rodijo moje najboljše ideje.
Zdaj pa bodi pol leta jezna na ves svet, bodi hvaležna za ta luksuz in začni uživati življenje. Veliko lenobe se skriva v razsvetljenju.
Nič ne delaš narobe, zataknila si se v PRIČAKOVANJE. V sanje. Jaz imam v kopalnici napis: Če želiš uresničiti svoje sanje, se najprej zbudi! In mislim, da se moj odgovor tebi lahko začne z istim stavkom. Zbudi se! Vem, verjetno si se tudi naposlušala stavkov, kako pomembna je hvaležnost. Toda prisluhni sebi!
Vsa znanja, ki jih opisuješ, so namenjena samo tebi, ne drugim, ne temu, kako te bodo drugi gledali, ne temu, da boš živela v svetu, v katerem je najpomembneje imeti prav. Zakaj svojo moč podarjaš drugim, da ti povedo, kaj je prav in kaj ni? Sreča ima različne obraze in samo ti veš, kaj te osrečuje. Zakaj ti morajo drugi svetovati in kopati po tvoji intimnosti? Misliš, da tega ne znaš sama? Zakaj potrebuješ vse to? Kam usmerjaš svoj fokus? Zakaj se obešaš na besede, ki tako ali tako niso vredne nič, če se ne sprimejo v obroč s tvojim srcem in prepričanji? Ni smisla tam, kjer ga iščeš. Očitno. Bežiš iz sebe in drugim nalagaš odgovornost za svojo srečo.
Ah, življenje je mnogo bolj preprosto, kot si mislimo. So praznine, smeh, stiske, nesreče, samota, objemi ... Vse, kar se ti zgodi, je življenje. Medtem ko se učiš življenja, si ga pozabila živeti. Vse je prav. Zakaj ti to pišem, kako to vem? Ker je to tako, tukaj in zdaj!
Prav je, da sprašuješ, da dvomiš ... Pravzaprav si lahko ponosna, da si se odločila, da mi pišeš, ker si v pismu sama sebi nasula stavke, ki jasno kažejo, kje se zatikaš. Razumem te, tudi sama se na kakšni delavnici osramočena sprašujem, zakaj tisto, kar tam učijo, name ne deluje. No, sem se spraševala, ker zdaj že zmorem pogum, da glasno izrazim svoje občutke, dvome in tudi jasno preverim pri sebi, ali sem kam prišla samo kimat sama sebi, da imam prav, da podobno mislim.
To je velika past, to kimanje sebi. Učenja, delavnice in knjige so namenjene prav nasprotnemu. Najbolj pomagajo tiste, ki ti vzbujajo odpor, s katerimi si v oportunističnem dialogu. V duhovnosti tudi napačno razumemo razsvetljenje, kot da se boš od tistega trenutka ves čas počutil blaženo. Neumnost, saj nisi Bog! Razsvetljenje so v resnici majhni, drobni dogodki in spoznanja, ki korenito spreminjajo tvoje življenje. Kako to veš? Ker se ti določene situacije ne dogajajo več. Samo po teh znakih veš, da si korak naprej.
Vem in tudi sama na neki način trpim, ko slišim zgodbe v smislu 'manifestirala sem si moža, bogastvo ...' Ah, eno samo nakladanje – oprostite mi vsi, ki vam je to uspelo. Ker vem, da je za takšne stvari potrebna zares globoka poravnava v sebi ali ti je tisti del, ki odloča o našem življenju (verjamem, da ga je samo tretjino) in mu rečemo usoda, tako določil.
Katie Byron pravi: »Nekaj je tvoja stvar, nekaj od drugih, nekaj pa stvar Boga.«
Razumeti to modrost je tisto, kar potrebuješ. Kaj lahko narediš s svojim življenjem ti, kaj moraš prepustiti drugim in ni tvoja stvar in kaj je božja stvar, večja od tebe.
Duhovnost ni, da sprejemaš in se delaš, da te nekaj ne boli, čeprav veš, da te ne bi smelo. To je laž sebi. Jezna si na učitelja, besna si, ker ti ne pomaga, ker se moraš delati, da razumeš, kar razlaga ... To si priznaj, razpištoli se do amena. Razišči svoje občutke, sprijazni se z njimi. Dan za dnem sama delam to tehniko Katie Byron in v sebi sem našla toliko zatajenih občutkov besa, nevrednosti, obsojanja, toliko ega, da včasih skoraj ne morem verjeti, da sem to res jaz. Vsi smo sestavljeni iz teme in svetlobe. Tako je.
Zakaj svojo moč podarjaš drugim, da ti povedo, kaj je prav in kaj ni? Sreča ima različne obraze in samo ti veš, kaj te osrečuje.
Nimaš moža, zaslužiš si ga, nimaš otrok, to ti pripada ... Zakaj že? Nekaterim pač niso dani ne mož ne otroci, pa kaj potem?! Skrivnost je v prepričanju, da ti nekaj pripada, da si nekaj zaslužiš! Kaj pa če ti življenje pripravlja kakšno drugo darilo? Si upaš to verjeti zares?!
Zaupanje in popolna predaja življenju prinašata sadove, a zanju potrebuješ pogum in vero. Ni lahko izpustiti nadzora nad svojim življenjem in opustiti prepričanja, kaj je prav za nas. In dokler si ne priznaš vse jeze, vseh strahov, ki jih vzbujajo te moje besede, nisi naredila nič. To tudi pomeni, da ne tuhtaš in se ne paseš po raznih delavnicah v nedogled, ampak se vržeš v DELO, raziščeš, kaj te navdihuje, kje si ustvarjalna, in vse to delaš, da si prijetno utrujena od tega dela. Meni najbolj pomaga fizično delo na vrtu, doma, okrog hiše. Tam si spočijem um in tam se rodijo moje najboljše ideje.
Zdaj pa bodi pol leta jezna na ves svet, bodi hvaležna za ta luksuz in začni uživati življenje. Veliko lenobe se skriva v razsvetljenju.
