LEGENDA
Čudovito leto Tomaža Domicelja (Suzy)
Šestdeset let živi svoje sanje.
Odpri galerijo
Leta 2009 je na Popevki njegovo skladbo Vem, da danes bo srečen dan tako kot mnogi pred njo obudila hrvaška pevka Danijela Martinović in kantavtorja izjemno navdušila.
Le kdo ne pozna pesmi, ki jih je napisal fant, ki se je iz nadarjenega kitarista s Šubičeve gimnazije prelevil v ikono slovenske glasbe? Zimzelene uspešnice, kot so Slovenskega naroda sin, Danes bo srečen dan, Jamajka, Življenje in mnoge druge, bodo letos na Poletni noči, ki bo 20. junija posvečena izjemnemu avtorskemu opusu vsestranskega glasbenika, izvedli najvidnejši pevski solisti. Petinsedemdesetletni kantavtor, ki pravi, da je v življenju dosegel vse, se je lanskemu jubileju festivala poklonil z izdajo dvojnega albuma, festival pa mu bo letos posvetil otvoritveno prireditev, ki so jo naslovili Srečen dan.
Sprva se je učil igranja na violino in ustno harmoniko, pri šestnajstih letih je začel igrati kitaro. Po srednješolskih plesih, ki jih je v letih 1965/66 obvladoval s svojim kvartetom Helioni, je na glasbeno sceno najprej stopil kot kitarist.
Kvartet ULTRA 4 se je pojavil na slovenski glasbeni sceni takoj po razpadu Belih vran, v njem pa so nastopali Mladen Zorec in Tatjana Dremelj (desno) ter Majda Petan s Tomažem Domiceljem (na sredini).
Po končani gimnaziji, torej leta 1967, ga je pot zanesla v Veliko Britanijo, kjer je po klubih ob spremljavi akustične kitare in orglic prepeval protestne pesmi. Po vrnitvi v Slovenijo je nastopal v različnih ansamblih in hkrati gradil samostojno kariero.
Pronicljivost, angažiranost, humor – včasih bridek ali črn – in domačna sodobna besedila, ki veljajo še desetletja po nastanku, so nekakšna Domiceljeva stalnica, s katero nas preseneča že skoraj šest desetletij.
Marsikatera njegova skladba ni bila nikoli na nobenem festivalu niti na kakršnikoli lestvici, a se je vseeno prijela in ostala do danes, bodisi v njegovi ali kateri drugi izvedbi.
Glasbenik je srečen tudi zasebno, in sicer njegovo srce že dve desetletji greje kiparka Irena Brunec, pred petimi leti sta si obljubila večno zvestobo. »Ona je ženska, s katero se vidim do konca svojih dni,« je takrat povedal srečni ženin.
V drugi polovici 80 in na začetku 90 let je deloval kot novinar v slovenski redakciji britanskega BBC. Redki vedo tudi, da lahko po njegovi zaslugi beremo prevode življenjepisov največjih glasbenih velikanov, kot so Bob Dylan, Elvis Presley in zasedba The Beatles, poleg tega je v Ljubljani odprl založbo in ploščarno Dots Records, ki je delovala približno dve desetletji.
