POGOVOR
Bil sem v Avstraliji, ko sem izvedel, da sem prevzel družinski posel
Svečar David Jurkovič.
Odpri galerijo
Brata Martin in David Jurkovič
V se skupaj se je začelo v Savljah, ko je stric kupil neke garaže, družina
Jurkovič pa je takrat živela v Nemčiji. »Leta 1979 smo se preselili iz Nemčije, kjer sta se rodila sestra in brat, oče Ivan, ki je delal kot zastopnik slovenskih gradbenih podjetij, pa nas je malo prinesel naokoli, saj je ostal tam še kakšnih šest, sedem let,« se spominja David Jurkovič. Bal se je, v smehu pripomni, da se bi sicer preveč 'ponemčili'. In ker se ni hotel vrniti v takrat tako imenovani družbeni sektor, sta se s prijateljem odločila, da bosta ustanovila podjetje. In začel je izdelovati sveče.
»Dnevna kapaciteta je bila okoli 1000 sveč, kolikor zdaj, ko imamo 20 zaposlenih, nekaj študentov, sodelujemo pa tudi z invalidskim podjetjem, izdelamo v 15 minutah,« pojasnjuje. Leta 1994 so naredili manjšo revolucijo. »Izdelali smo svečo Termo-lux, ki je danes zaščitena znamka. Omogoča menjavo vložka, torej je bolj ekonomična, hkrati pa boljše izgorevanje, zlasti v mrzlem vremenu,« razloži Jurkovič. Leto dni pozneje so se iz Savelj preselili na Brnčičevo.
Pet milijonov na leto
Sam je v družinskem podjetju delal kot študent, leta 1992 pa je prevzel vodenje. Kot pravi, se je oče, vznesen na krilih nove države, za približno pol let podal v politiko in postal namestnik ministra za trgovino. Šlo je za nezdružljivost funkcije politika s podjetništvom. »Bil sem ravno v Avstraliji, ko sem izvedel, da sem postal obrtnik,« pravi sogovornik. Podjetje je razvojno naravnano, pred časom so patentirali vrat sveče, ki zadržuje vodo. »S tem smo reklamacije spravili na nič,« je ponosen Jurkovič. Na leto izdelajo pet milijonov sveč, kar 60 odstotkov jih izvozijo. »V tujini veljamo za uglednega in zaželenega partnerja. Nasprotno kot v Sloveniji, kjer je po zakonu prepovedano sežiganje plastičnih ohišij sveč, jih v tujini uporabljajo kot energent,« pravi Jurkovič.
Bliža se 1. november in v tem času prodajo kar 40 odstotkov sveč.»V slovenski masni bilanci ti odpadki predstavljajo le dva odstotka. Država je izdelovalcem sveč leta 2008 naložila 'podaljšano odgovornost', na podlagi katere smo v Sloveniji prvi na svetu vzpostavili reciklažo odpadnih nagrobnih sveč, ki jo precej uspešno izvajamo in smo ponosni na to,« pojasnjuje. Najbolj problematične so elektronske sveče, ki niso sveče, temveč luč, pravi Jurkovič. »A so vse skupaj vrgli v isti koš, čeprav se pri elektronskih svečah kot odpadek pojavljajo baterije, ki potrebujejo svojo reciklažno pot,« opozarja.
Terapevtski učinek
Sam vidi veliko pozitivnih lastnosti sveč. »1. november je največji družinski praznik v Sloveniji, ogenj sveče simbolizira življenje in prižiganje sveč je lep slovenski običaj, ki se ga po nepotrebnem blati. Ob prižiganju sveč se spomnimo na svoje prednike, kar ima ob današnjem tempu življenja tudi skoraj terapevtski učinek, in bi bilo – ne zaradi posla – škoda, da se običaj ne prenese na mlajše generacije. Nenehna skrb za okolje seveda narekuje tudi razvoj sveč, ki imajo čim manjši vpliv nanj. »V ponudbi imamo zato tudi Promo-lux, svečo v papirnatem lončku, ki je veliko bolj ekološka, omogoča različne poslikave oziroma potiske in je zato zelo uporabna tudi v promocijske namene,« ponosno razlaga Jurkovič.
Ker gre za družinsko podjetje, nas je zanimalo, ali je tudi žena vpeta v posel. Jurkovič, ki je oče 15-letne hčere, pravi, da se drži pravila, ki ga je vpeljal že oče – da partnerice oziroma žene v podjetju ne sodelujejo.
Jurkovič pa je takrat živela v Nemčiji. »Leta 1979 smo se preselili iz Nemčije, kjer sta se rodila sestra in brat, oče Ivan, ki je delal kot zastopnik slovenskih gradbenih podjetij, pa nas je malo prinesel naokoli, saj je ostal tam še kakšnih šest, sedem let,« se spominja David Jurkovič. Bal se je, v smehu pripomni, da se bi sicer preveč 'ponemčili'. In ker se ni hotel vrniti v takrat tako imenovani družbeni sektor, sta se s prijateljem odločila, da bosta ustanovila podjetje. In začel je izdelovati sveče.
ni podpisa
»Dnevna kapaciteta je bila okoli 1000 sveč, kolikor zdaj, ko imamo 20 zaposlenih, nekaj študentov, sodelujemo pa tudi z invalidskim podjetjem, izdelamo v 15 minutah,« pojasnjuje. Leta 1994 so naredili manjšo revolucijo. »Izdelali smo svečo Termo-lux, ki je danes zaščitena znamka. Omogoča menjavo vložka, torej je bolj ekonomična, hkrati pa boljše izgorevanje, zlasti v mrzlem vremenu,« razloži Jurkovič. Leto dni pozneje so se iz Savelj preselili na Brnčičevo.
Pet milijonov na leto
Sam je v družinskem podjetju delal kot študent, leta 1992 pa je prevzel vodenje. Kot pravi, se je oče, vznesen na krilih nove države, za približno pol let podal v politiko in postal namestnik ministra za trgovino. Šlo je za nezdružljivost funkcije politika s podjetništvom. »Bil sem ravno v Avstraliji, ko sem izvedel, da sem postal obrtnik,« pravi sogovornik. Podjetje je razvojno naravnano, pred časom so patentirali vrat sveče, ki zadržuje vodo. »S tem smo reklamacije spravili na nič,« je ponosen Jurkovič. Na leto izdelajo pet milijonov sveč, kar 60 odstotkov jih izvozijo. »V tujini veljamo za uglednega in zaželenega partnerja. Nasprotno kot v Sloveniji, kjer je po zakonu prepovedano sežiganje plastičnih ohišij sveč, jih v tujini uporabljajo kot energent,« pravi Jurkovič.
Bliža se 1. november in v tem času prodajo kar 40 odstotkov sveč.»V slovenski masni bilanci ti odpadki predstavljajo le dva odstotka. Država je izdelovalcem sveč leta 2008 naložila 'podaljšano odgovornost', na podlagi katere smo v Sloveniji prvi na svetu vzpostavili reciklažo odpadnih nagrobnih sveč, ki jo precej uspešno izvajamo in smo ponosni na to,« pojasnjuje. Najbolj problematične so elektronske sveče, ki niso sveče, temveč luč, pravi Jurkovič. »A so vse skupaj vrgli v isti koš, čeprav se pri elektronskih svečah kot odpadek pojavljajo baterije, ki potrebujejo svojo reciklažno pot,« opozarja.
Terapevtski učinek
Sam vidi veliko pozitivnih lastnosti sveč. »1. november je največji družinski praznik v Sloveniji, ogenj sveče simbolizira življenje in prižiganje sveč je lep slovenski običaj, ki se ga po nepotrebnem blati. Ob prižiganju sveč se spomnimo na svoje prednike, kar ima ob današnjem tempu življenja tudi skoraj terapevtski učinek, in bi bilo – ne zaradi posla – škoda, da se običaj ne prenese na mlajše generacije. Nenehna skrb za okolje seveda narekuje tudi razvoj sveč, ki imajo čim manjši vpliv nanj. »V ponudbi imamo zato tudi Promo-lux, svečo v papirnatem lončku, ki je veliko bolj ekološka, omogoča različne poslikave oziroma potiske in je zato zelo uporabna tudi v promocijske namene,« ponosno razlaga Jurkovič.
»Ogenj sveče simbolizira življenje.«
Ker gre za družinsko podjetje, nas je zanimalo, ali je tudi žena vpeta v posel. Jurkovič, ki je oče 15-letne hčere, pravi, da se drži pravila, ki ga je vpeljal že oče – da partnerice oziroma žene v podjetju ne sodelujejo.
