VRT POZIMI

V zemlji pod snegom je živahno

Čeprav pravimo, da zemlja pod snegom počiva, to ne drži povsem; tudi pod snežno odejo so namreč mikroorganizmi nadvse živahni in pretvarjajo organsko maso v hrano za rastline.
Fotografija: V snegu je kar 90 odstotkov zraka, zato je odličen izolator. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
V snegu je kar 90 odstotkov zraka, zato je odličen izolator. FOTO: Guliver/Getty Images

Čeprav nas še ni pobelilo, vremenoslovci že napovedujejo zimske razmere, ki se jih poleg smučarjev veselijo tudi kmetovalci in vrtičkarji. Snežna odeja je namreč za zemljo izjemno pomembna, na vrtu pa opravlja podobno vlogo kot zastirka. Ker je sneg odličen izolator, v njem je kar 90 odstotkov zraka, zemljo varuje pred nizkimi temperaturami, hkrati pa jo ščiti pred izsuševanjem. Ima pa še eno zelo pomembno funkcijo: zagotavlja zavetje in primerno okolje za mikroorganizme, da lahko tudi pozimi opravljajo svoje delo, to je pretvarjanje organske mase v hrano za rastline. Mikroorganizmi so polno aktivni vse do temperature zemlje osem stopinj, z nižanjem temperature pa se zmanjšuje tudi njihova dejavnost. Vsak vrtnar si seveda želi, da bi ti procesi trajali čim dlje v zimo, zato je snežna odeja tako dobrodošla, saj upočasni ohlajanje zemlje. Delovanje mikroorganizmov se ustavi šele, ko se zemlja ohladi na minus enaindvajset stopinj. Ker pa na sneg in debelino snežne odeje ne moremo vplivati, pred zimo zemljo bogato obložimo z zastirko; če jo bo še pobelilo, toliko bolje. Zastirka bo mikroorganizmom zagotovila dodatni material za predelavo in hkrati dodatno izolacijo. Za to lahko uporabimo vse odpadlo listje iz sadovnjaka ali okrasnega vrta, če ni dovolj, dodamo še kakšno balo slame.


Je dobrodošel zimski spremljevalec vrta. FOTO: Guliver/Getty Images
Je dobrodošel zimski spremljevalec vrta. FOTO: Guliver/Getty Images
Plast snega zagotavlja tudi manjše nihanje temperatur, ki za zemljo in mikroorganizme prav tako niso dobrodošle. Sneg in zastirka poskrbita, da se bo zemlja do pomladi tako rekoč sama nahranila, v nekaj letih sploh ne bo treba več gnojiti, temveč bo zadoščalo, če bomo čez leto poleg zastirke dodajali kompost. K zdravi in s hranili bogati zemlji prispeva seveda tudi pravilno vrtnarjenje, predvsem upoštevanje kolobarja in dobrih ter slabih sosedov pri načrtovanju posevkov na posameznih gredah.

Zapisali smo, da sneg preprečuje izsuševanje zemlje, spomladi, ko se začne taliti, pa je njegova vloga nasprotna: poskrbi, da je zemlja dovolj vlažna za kalitev in rast rastlin, ki zato ne bodo povsem odvisne od pomladnega dežja. 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije