JESENSKE POČITNICE

Območja turističnih biserov, ki jih je prizadela ujma, spet vabijo na obisk

Huda avgustovska ujma je močno prizadela številne slovenske turistične kraje. Nekateri ponudniki so ostali brez vsega, kar so gradili dolga leta, drugi so imeli več sreče, četudi so na vrhuncu poletne sezone ostali brez gostov.
Fotografija: Kamniška Bistrica FOTO: Mali Igor
Odpri galerijo
Kamniška Bistrica FOTO: Mali Igor

Vsi turistični ponudniki bi bili veseli, če bi ob mnogih nepoškodovanih znamenitostih na teh območjih spet zaživel turistični utrip.

Umik v dolino Kamniške Bistrice

Prelepo kuliso okoli sebe je med drugim močno razdejala pobesnela Kamniška Bistrica. Istoimenska dolina je bila dolgo odrezana od sveta, zdaj pa že vabi obiskovalce, da se naužijejo miru bistriških gozdov in svežine izvira reke. Ob koncu avgusta so spet odprli državno cesto Stahovica–Kamniška Bistrica, tudi nihalka na Veliko planino obratuje po rednem voznem redu.

Večina planinskih poti in planinskih domov iz kamniške smeri je znova odprtih, prav tako Kamniška koča na Kamniškem sedlu in Cojzova koča na Kokrskem sedlu. Ob tem pa člani Planinskega društva Kamnik opozarjajo, da je priljubljena Koželjeva pot v celoti neprehodna in nevarna. Prav tako sta neprehodni pohodniška pot od žičnice do Kriške planine (dolina Korošice) in pot od Bistričice proti Krvavcu.

V samo mesto Kamnik vabijo z »bogato kombinacijo naravnih lepot, kulturne dediščine, aktivnosti na prostem in prijetne atmosfere. Je raj za ljubitelje aktivnosti na prostem ter privlačna destinacija za kolesarske in druge aktivne turiste, ponuja tudi edinstveno kulturno in industrijsko dediščino.« Posebnost in novost te turistične destinacije sta dve petzvezdični doživetji, ki ju je letos priznala Slovenska turistična organizacija. Eno od njiju je Pot piva in svobode – gre za športno-kulinarično pot med štirimi mikropivovarji Kamnika, ki je tudi kraj z največ pivovarnami na prebivalca na svetu. Drugo doživetje vas čaka na Veliki planini, v najvišje ležečem pastirskem naselju v Sloveniji, kjer sicer postavljajo novo šestsedežnico. Petzvezdični program Doživi Veliko planino povezuje zanimivosti o pastirjih, rastlinstvu, arhitekturi in drugih posebnostih z moderno kuhinjo lokalnega kuharskega mojstra in bivanjem v luksuznih, sodobno opremljenih pastirskih kočah. Preizkusite se lahko v molži krave in izdelavi trniča, znamenitega sira ljubezni z Velike planine.

Nedotaknjena Logarska dolina

Logarska dolina  FOTO: Marko Feist Slovenia
Logarska dolina  FOTO: Marko Feist Slovenia

Ob razdiralni moči Savinje je le redkokateri kraj dolvodno ostal brez posledic. V hribih so se sprožali tudi plazovi in zaprli številne poti, ki so vodile na tamkajšnje vzpone, med drugim do bisera pod Raduho – Snežne jame. Gre za eno najvišje ležečih jam v Evropi, stara je menda okoli 10 do 12 milijonov let, njena posebnost pa je večni led v vhodni, Ledeni dvorani. Toda jamarji so v avgustu z grozo odkrivali škodo, ki jo je pustilo neurje. »Hudourniške vode iz zaledja jame so sprožile plaz v odprtem delu jame oz. udornici, prebile tla in nanesle večjo količino kamnitega in zemeljskega materiala v zaprti del jame. Poškodovane so stopnice, ki vodijo v Ledeno dvorano, nanos materiala je dosegel tudi ledeno ploskev. Preostali del jame je na srečo nepoškodovan,« so sporočili iz Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda, kjer, kljub obsegu in zahtevnosti škode ter finančnim omejitvam, obljubljajo, da bodo storili vse, da jamo čim prej spet odprejo.

Slap Rinka v Logarski dolini FOTO: Mavric Pivk/delo Pivk Mavric
Slap Rinka v Logarski dolini FOTO: Mavric Pivk/delo Pivk Mavric

A ko je Savinja divjala in uhajala iz svoje struge, je skorajda nedotaknjena ostala Logarska dolina, četudi je tam ob slapu Rinka izvir te reke. Turistični vrvež se je za nekaj tednov umaknil, idilična narava pa zdaj znova vabi na oddih in umiritev. Do nje se lahko zapeljete po eni najbolj slikovitih poti – Solčavski panoramski poti, se ustavljate na razglednih točkah in turističnih kmetijah ob poti. Ko pridete do cerkvice Sv. duha v Podolševi, jo lahko mahnete navzgor po planinski poti do Potočke zijalke, arheološko-paleontološke jame, v kateri so odkrili okostje jamskih medvedov in 30.000 let staro orodje kamenodobnega človeka. Je tudi najdišče druge najstarejše šivanke na svetu, hkrati pa prijetna pohodniška destinacija.

Raziskovanje padlih loških gradov

V Škofji Loki so bili veseli, da poplave niso prizadele starega mestnega jedra, kjer je večina pomembnejših turističnih objektov. Voda se je ustavila pod Spodnjim trgom, je pa tam zalivala kleti in dvorišča. Na desni strani Poljanske Sore je bila precej prizadeta Nacetova hiša v Puštalu, ki velja za spomenik slovenske kulturne dediščine državnega pomena in obsega več objektov – hišo, kaščo, senik in toplar. Spodnji prostori se še sušijo, zato hiša še ni odprta za obiskovalce. Prav tako se ni več mogoče sprehoditi po znameniti leseni Hudičevi brvi, ki je povezovala Škofjo Loko in Puštal.

Škofjeloški grad FOTO: Leon Vidic/delo
Škofjeloški grad FOTO: Leon Vidic/delo

Vendar v enem najbolj ohranjenih srednjeveških mest v Sloveniji ostaja kopica drugih zanimivosti, ki vabijo obiskovalce. Med sprehodom si denimo lahko ogledate čez 600 let star kamniti most čez Soro, župnijsko cerkev, zgrajeno po načrtih Jožeta Plečnika, in se razgledate po slikovitem mestnem jedru. Marsikoga pritegnejo tudi rokodelske delavnice oz. prikazi rokodelskih veščin v Rokodelskem centru DUO Škofja Loka ter zeleno zaledje, kjer je na voljo precej pohodnih in kolesarskih poti. Za vso družino je zanimiva tematska Pot treh gradov, ki jih je davnega leta 1511 uničil potres. Danes od trojice stoji le še Loški grad, pri katerem se tudi začne pot, ki nas nato vodi do stolpa na Kranclju in gradu Divja Loka, od katerih so ostale le ruševine. Spremljali vas bodo čudovita narava, lepi razgledi in zanimive legende.

 


Besedilo je bilo objavljeno v tiskani izdaji oglasne priloge Jesenske počitnice.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije