Uroš Zorman v slovo pomahal kot šampion

KIELCE – Uroš Zorman, žlahtna številka 23, je dokončno odvrgel športne copate v kot slačilnice, potem ko je včeraj osvojil naslov poljskega prvaka z zmago proti Wisli Plock. Končal je rokometno kariero, ostal bo v Kielcah kot pomočnik trenerju Talantu Dušebajevu.

»Težko je reči konec, čeprav imam že 38 let. Rokomet je moje življenje, odkar pomnim. Še lahko držim korak z mlajšimi, mikalo me je odigrati še katero sezono. Toda naposled je prevladal razum, enkrat je treba reči konec, bolje mlad trener kot star igralec,« je odločitev, s katero je dolgo odlašal, pojasnil Ljubljančan.

Uspeh njegovo drugo ime

Kot igralec je dosegel tako rekoč vse, v 20 letih profesionalne kariere, ki jo je začel na Slovanu, je bil petnajstkrat državni prvak (Prule 2002, Celje PL 2004–2006, 2010; Ciudad Real 2007–2009; Kielce 2012–2018). S tremi klubi (Celje 2004, Ciudad Real 2008 in 2009, Kielce 2016) je štirikrat osvojil ligo prvakov. Za Slovenijo je zbral rekordnih 225 nastopov in dosegel 523 golov. Bil je srebrn na domačem EP 2004, dvakrat je nastopil na olimpijskih igrah (Atene 2004, Rio de Janeiro 2016).

Zdaj se bo lahko prepričal, kako močna je njegova trenerska žilica. »Enkrat je treba začeti. Najbolje zdaj, ko imam veliko srečo, da lahko takoj presedlam iz igralske kariere v trenersko, in to pri velikem klubu, kot so Kielce,« je dejal Zorman, ki bo desna roka Talantu Dušebajevu, s katerim se poznata že iz igralskih časov pri Ciudadu Realu: »Kot razmišljam, je vloga pomočnika podobna vlogi kapetana, neka vez med stroko in igralci. Ne bo se mi treba takoj distancirati od ekipe, biti takoj avtoriteta. To bo mehak prehod zame.«

Fant iz Štepanjskega naselja nikdar ni bil znan po skromnosti, njegove trenerske ambicije segajo najvišje, vse do mesta selektorja slovenske reprezentance, v kateri je pustil ogromen pečat. »Zagotovo so to sanje vsakega trenerja. Državnemu grbu nikdar nisem obrnil hrbta, poškodovan ali ne, utrujen ali ne, ponosno sem zastopal Slovenijo v vseh teh letih. Če bo enkrat prišel klic domovine, se bom odzval. Zavedam pa se, da me čaka veliko učenja in dokazovanja.«

Makuc dostojen naslednik, če ...

Malo je srednjih zunanjih igralcev njegovega kova, toda v Sloveniji že lep čas kar mrgoli odličnih organizatorjev igre. V zadnjem času je Evropo nase opozoril mlad celjski biser Domen Makuc, ki bi lahko postal dostojen naslednik velikega Zuta. »Slovenija slovi kot dežela izvrstnih srednjih bekov, vsi nam jih zavidajo. Eni so že vrhunski, drugi imajo potencial za to. Če ste že omenili Makuca, ki je ta čas najbolj vroč, lahko rečem, da ga že kar dolgo poznam, saj je bil že na mojem kampu v Savudriji. Zelo je še mlad, če ga ne bodo zavedli menedžerji, novinarji in mu slava ne bo stopila v glavo, je zanj meja samo nebo. Novejša generacija je obremenjena z družabnimi omrežji, več pasti preži na mlade igralce, kar je zelo nevarno. Fant mora ostati trdno na tleh in garati še naprej.«

Komu je Zorman najbolj hvaležen, ko se ozre? »Zahvalil bi se staršem, ki so me lepo vzgojili. Nikdar nisem bil dvoličnež. Imel sem veliko vzponov in padcev. Pri slednjih sem se vedno lahko naslonil na starše, sestro, potem seveda na ženo in svoje tri otroke. Ko si na vrhu, ti prijateljev pač ni treba iskati, ko si na dnu, pa jih ostane le malo. To naj bo sporočilo tudi za vse rodove, ki prihajajo za mano. Ni važno, kaj si dosegel, pomembno je, kaj si se naučil in kaj si pustil za sabo.«