Sestri v kimonih trenirata tudi doma

LJUBLJANA – Ukrajinci imajo brata Kličko, Slovenci pa sestri Štangar. Vitalij in Vladimir Kličko, ki sta debelo desetletje vladala kraljevski težki kategoriji v boksu, sta že med kariero doktorirala iz športnih znanosti na univerzi v Kijevu, vrhunski športnici in hkrati izjemno pridni študentki pa sta tudi Anja in Maruša Štangar.


Judoistki Olimpije, na njuno izjemno nadarjenost je sicer že pred leti opozarjal legendarni trener Jože Škraba, sta minuli konec tedna v vsem sijaju zablesteli na turnirju za veliko nagrado v Tbilisiju, na katerem sta se obe isti dan povzpeli na oder za najboljše. Mlajša Maruša (do 48 kg) se je po zmagah nad Nemko Miro Ulrich (z iponom 10:0), Italijanko Francesco Milani (10:0), Britanko Kimberley Renicks (z vazarijem 7:0) in Srbkinjo Milico Nikolić (10:0) prvič med svetovno elito ovenčala z zlato lovoriko, Anja (do 52 kg) pa je – prav tako pod vodstvom trenerke Olge Štirba – sestrin podvig dopolnila z bronasto kolajno, za katero je po zmagi brez boja proti diskvalificirani Rusinji Nataliji Malijukovi in porazu s Švicarko Evelyne Tschopp (0:10) ugnala Italijanko Giulio Pierucci (10:0) in Kazahstanko Žadiro Amirtajevo (10:0).


»Pred tekmo nisem razmišljala o končnem rezultatu. Šla sem iz borbe v borbo, izšlo pa se je res odlično. Z Anjo sva dokazali, da sva na pravi poti,« se je 20-letna Maruša, bronasta z mladinskih OI v Nanjingu '14 ter leto pozneje zlata na kadetskem EP v Sofiji in srebrna na mladinskem SP v Abu Dhabiju, ozrla na svoj doslej največji uspeh na športni poti. Nanjo se je, razumljivo, podala prav zaradi dve leti starejše sestre. »Anja je vsekakor ena od mojih vzornic, zaradi nje sem navsezadnje tudi začela trenirati judo in nato nadaljevala po tej poti,« je razkrila mlajša od sester Štangar in besedo predala svoji vzornici, ki se je začela s tem japonskim borilnim športom ukvarjati v prvem razredu osnovne šole na Dunaju, kjer so takrat živeli, ker je imela njuna mati Urška tam po opravljenem doktoratu določene obveznosti. »Po pol leta smo se vrnili v Ljubljano in tudi na tukajšnji šoli smo imeli judoistični krožek, tako da sem nadaljevala z njim. Ker sem bila dobra, sem kmalu prestopila v klub – k Olimpiji,« je pripomnila 22-letna Anja in zaupala, da je bil oče Rajko zelo zadovoljen, ker sta z Marušo, s katero sta nekaj časa vadili tudi plavanje, plezanje in gimnastiko, slednjič izbrali judo, saj si je želel, da bi hčerki trenirali borilni šport, da bi se znali sami braniti.


Na treningu v Tivoliju največkrat vadita skupaj, tehniko pa pilita tudi doma. »Imava srečo, da sva sestri in da razlika v teži ni tako velika, tako da lahko druga drugi ponudiva zelo koristen sparing. Zaradi tega lahko kakšen trening v kimonih opraviva doma,« je pojasnila zmagovalka turnirja v Gruziji, tretjeuvrščena iz Tbilisija pa je pristavila, da se sem ter tja (spo)primeta kar v stanovanju, ko je vreme lepo, pa se odpravita na dvorišče. In kako je videti njun sparing? »To je zelo odvisno od dneva in od tega, kako sva razpoloženi. Včasih greva zelo na nož, drugič pa bolj paziva druga drugo,« je v smehu odvrnila Anja, ki ima v svoji vitrini že šest kolajn s turnirjev za svetovni pokal. Že kmalu bo postala inženirka laboratorijske biomedicine. »Ostal mi je le še en izpit, ki ga bom opravila še ta mesec, nakar bom diplomirala. Oktobra se bom nato najverjetneje vpisala še na drugo stopnjo oziroma na magistrski študij,« je dejala starejša od sester Štangar in na vprašanje, kako študij usklajuje z vrhunskim športom, odgovorila, da se je z vsakim profesorjem oziroma asistentom posebej dogovarjala za to, kako bo opravila obveznosti. »Večinoma so mi šli zelo na roke, ker so videli, da sem resna in ne izkoriščam statusa športnice. Vse se da, če imaš voljo in željo,« je poudarila Anja in pribila, da imata z Marušo, študentko drugega letnika živilstva in prehrane na biotehniški fakulteti v Ljubljani, že od vsega začetka podporo staršev in trenerke Olge Štirba.

Spogledujeta se z OI v Tokiu

Ob vseh obveznostih jima kajpak ne ostane prav veliko prostega časa. »Sem ter tja se najde kakšna sobota, nedelja, ko si lahko vzamem čas za prijatelje, družino, naravo ... Rada tudi deskam na snegu, vendar prav veliko možnosti za obisk smučišč nazadnje nisem imela,« je še povedala 22-letna Ljubljančanka, dve leti mlajša Maruša pa je glede konjičkov omenila, da je na trenutke precej ustvarjalna. »Montiram slike, naredim kakšen filmček, rada tudi kuham in pečem. Kakšne posebne specialitete nimam, nemalokrat pa za prijatelje spečem torto,« je zaupala mlajša od sester Štangar, katere veliki cilj je uvrstitev na naslednje poletne olimpijske igre leta 2020 v Tokiu. »Tja pa ne bi šla le kot turistka!« je še poudarila Maruša. Anja, katere ambicije niso nič manjše, ji je ob teh besedah le prikimala.