Proga v Planici ni rešila težav tekačev

Sodobni športni novinarji napihujejo zgodbe. Mi imamo eno, resnično in vredno spoštovanja, iztočnica pa je, da najstarejši slovenski olimpijec Janez Pavčič danes praznuje 95. rojstni dan (!). Tudi njegov brat Cveto sodi med najstarejše olimpijce na Slovenskem, 15. aprila je dopolnil 90 let.

Janez Pavčič je bil sedemkratni prvak Jugoslavije v smučarskem teku na 15 km in 30 km. Ker je bil najstarejši od vseh tekačev, trenerja pa niso dobili, ker ni bilo denarja, so ga čez noč določili, da bo trener moške ter pozneje tudi ženske in mladinske tekaške reprezentance. To je počel trinajst let, nato je postal funkcionar. Bil je na štirih zimskih olimpijskih igrah in petih svetovnih prvenstvih, sam je kot tekmovalec nastopil na zimskih OI leta 1956 v Cortini d'Ampezzo v tekih na 15 in 30 km ter v štafeti 4 x 10 km.

Leta 1979 je postalo jasno, da bo Jugoslavija dobila izvedbo zimskih OI v Sarajevu za leto 1984. Janez Pavčič je bil odgovoren za izvedbo tekaških tekmovanj. »Tekaških prog na Igmanu domala ni bilo, tudi skakalnice ne, jo je pa skonstruiral Janez Gorišek. Z menoj za vlogo vodje tekmovanja ni bila sklenjena nobena pogodba, štiri leta smo se pripravljali, razen povrnjenih potnih stroškov pa nisem dobil nobenega honorarja,« razloži Pavčič.

Pozneje je bil funkcionar tudi v Dolu pri Ljubljani, tam pa se je rodil slovenski biatlon. Janez Pavčič je denimo zmagal na tekmovanju v Mrkopalju, kot opazka, to je nekdanje mesto bivanja Jakova Faka. S tem je sklenil tekmovalno kariero, nato je bil član izvršnega odbora smučarske zveze, vsega skupaj je športna pot trajala dobrih 55 let.

Klub olimpijcev zamrl

Še ena zanimivost pa je zgodba, kako da rojstnega dneva nima 18. oktobra, kot se na splošno misli, temveč dan pozneje. »Nekoč sem na poti po avtocesti, bilo je leta 1961, izgubil denarnico z dokumenti. Nato sem šel po nove na upravno enoto, tam pa mi je uslužbenka razložila, da nisem Janez, temveč Stanislav, in da nisem rojen 18. oktobra, temveč 19.,« se je zasmejal Janez Pavčič. Tako je od leta 1961 rojen 19. oktobra. Na svet je prišel v Hraščah pri Postojni, rojen je bil 36 minut čez polnoč, župnik pa je v dokumente v nedojemanju časovnega zamika zapisal rojstni datum kot 18. oktober.

Stari slovenski olimpijci bi si želeli, da se jih krovna organizacija, Olimpijske komite Slovenije, kdaj spomni z namenom, da bi se veterani spet podružili med seboj. Tu pa je zdaj zamrli Klub slovenskih olimpijcev, ki ne živi pod vodenjem Iztoka Čopa. »Zabentil sem, poslušajte, če imamo klub, naj ga imamo, drugače naj se ukine. Zdaj naj ga bi prevzel nekdo drug, a iz vsega še vedno ni ničesar,« je Pavčič jezen.

Kaj pa meni o današnjem stanju smučarskega teka v Sloveniji? »Mnenje je bolj slabo, ne le zaradi tega, ker so nekatere tekmovalke odšle. Menijo, da bodo zadevo rešili s tekaško progo v Planici okoli stadiona, a to ni to, tekač potrebuje zrak. Nekoč sem hodil konec novembra trenirat v Tamar, ni bilo nobenih težav. Danes pa je zaradi višanja meje, kjer je sneg, vprašanje, če je to sploh še možno. To ni vadba za tekača, ta mora živeti na snegu.«