Sveti Primož nad Bologno

Vzpon na San Luco je brez dvoma kot narejen za Primoža Rogliča. Slovenski kolesarski zvezdnik je na njem tekmece predse spustil le leta 2018, ko se je še spoznaval z njim, ob naslednjih treh obiskih te vzpetine nad Bologno pa mu nihče ni bil kos. Tako je bilo tudi na 104. dirki po Emiliji, na kateri je z zmago napovedal kandidaturo za vrh na zadnjem vrhuncu sezone, sobotni dirki po Lombardiji. San Luca se je že leta 2019 kolesarsko preimenoval v Svetega Primoža, saj je tu Roglič postavil dva mejnika v svoji bogati karieri. Maja je s konkurenco opravil v uvodni vožnji na čas Gira in kot prvi Slovenec oblekel rožnato majico, nato pa se je vrnil oktobra in na dirki po Emiliji slavil svojo prvo zmago na enodnevnih cestnih dirkah v karieri. Dotlej je zmagoval »le« na etapnih dirkah, po tem je bilo treba z njim računati tudi na vseh zahtevnejših klasikah, na katerih je nastopil. Vrhunec je dočakal lani z zmago na najstarejši Liege–Bastogne–Liege. Neuresničena želja ostaja še zmaga na dirki po Lombardiji, ki prav tako sodi med spomenike in je Roglič na njej že predlani veljal za prvega favorita. Kako ne bi, če je pred tem dobil Vuelto, dirko po Emiliji in Tre Valli Varesine? In letos je pot kapetana Jumba Visme sila podobna, Vuelto je dobil, dirko po Emiliji tudi, le za generalko pred Lombardijo si je izbral sredino dirko Milano–Torino. Kot kaže, bo Rogla spet prvi favorit dirke odpadajočega listja in upati je, da se mu bo izšla bolje kot v letu 2019, ko so vsi tekmeci dirkali proti njemu in se je moral zadovoljiti s 7. mestom.


 

Evenepoel začel, Rogla končal

Kakor koli se bo razpletla zadnja letošnja dirka svetovne serije, pa so lahko Rogličevi navijači uživali v soboto, ko so spremljali še eno mojstrovino svojega ljubljenca na San Luci. Med ubežniki je bil najbolj napadalen Remco Evenepoel (Deceuninck Quick Step), a ko je šlo na ciljnem vzponu zares, spet nihče ni našel odgovora na Rogličev pospešek v zadnjih 400 metrih. »Užival sem ob podpori številnih navijačev, zaradi tega je zmaga še posebej lepa. Veliko lepih spominov imam na ta vzpon in vesel sem, da sem tokrat dodal še enega. Upam, da se bom še vrnil in se spet potegoval za zmago. Zdaj se bom osredotočil na Milano–Torino in dirko po Lombardiji. Nared sem za to, da na zelo lep način končam sezono,« je Roglič povedal po svoji 12. letošnji zmagi in 59. v karieri, s katero je letošnjo slovensko bero med profesionalci zaokrožil na 30. V ospredju dirke po Emiliji ob krstnem nastopu ni bilo Tadeja Pogačarja, čeprav bi mu morala trasa na papirju ustrezati. Dvakratni zmagovalec Toura je zamudil odločilno selekcijo, nato pa je, preden ga je ujela metla, v ozadju zabaval gledalce. V 18-odstotni klanec se je vozil po zadnjem kolesu. Morda bo bolj resno vzel torkovo dirko Tre Valli Varesine, morda pa hrani naboje za jesensko italijansko klasiko, ki najbolj šteje. Za Lombardijo, na kateri si lahko obetamo pravo slovensko poslastico s Pogačarjem, Rogličem in Matejem Mohoričem.