Derbi za državno prvenstvo. Duh preteklosti se vsaj delno vrača
Če bi vprašali tudi tiste manj vnete spremljevalce slovenskega ekipnega športa o največjih derbijih pri nas, najbrž ne bi bilo pretiranih ugank. Najbolj veličastna tradicija pripada dvobojema na nogometnem igrišču med Olimpijo in Mariborom ter tistemu na ledeni ploskvi Jesenice – Olimpija.
Čar slednjega sicer izginja, saj se moštvi med sezono ne srečujeta več na enakih tirnicah, ker pač tekmujeta v različnih mednarodnih ligah, vseeno pa je to še vedno tista tekma, ki bo danes v Podmežaklo (19.00) privabila več občinstva kot običajne predstave v zadnjih tednih za točke alpske lige.
Železarji so bili med smetano ICEHL nazadnje v sezoni 2011/12, ko se je tekmovanje imenovalo še EBEL. In ko tedanje vodstvo kluba v vsej pretirani naivnosti in neuresničenih obljubah prisklednikov denarno ni več zdržalo udeležbe, se je umaknilo. Na vrvici preživetja je bil ves jeseniški hokej, četudi je takrat pogled v preteklost razkrival kopico naslovov državnih prvakov in vzgojenih odličnih hokejistov, vključno z našim neprekosljivim asom Anžetom Kopitarjem.
Jesenice danes? Nastopanje v regionalnem drugem razredu, kar je alpska liga ob udeležbi dveh slovenskih klubov (ob jeseniškem še celjskega), severnoitalijanskih z nižjim proračunom od tistih v ICEHL in avstrijskih zasedb, ki vzgajajo igralce za poznejše višje cilje, je pač za Zgornjesavsko dolino, vajeno velikih hokejskih večerov, premalo. Drugače je le tedaj, ko napoči čas izločilnih bojev za naslov prvaka alpske lige in v primeru zmagoslavja, kot je bilo letos pomladi.
O vlogi favorita ni dvomov
Vsaj delni duh starih časov bo zaznati tudi v današnjem derbiju za državno prvenstvo. Ker moštvi med sezono nimata neposredne primerjave (niti medsebojno niti s tekmeci enake ligaške ravni), kajpak tudi ni več takšnega prestiža kot nekoč.
O drevišnji vlogi favorita ni dvoma. Železarji v tej sezoni nastopajo brez tujcev, ohranjajo stik z zgornjim delo razpredelnice alpske lige, v zadnjih predstavah alpske lige pa niso posebej blesteli: v soboto so doživeli poraz pri Rittnu (3:5), pred tem trepetali za zmago doma s Cortino (4:3). Trener Gaber Glavič poskuša krmilo zasukati v želeno smer, direktor Anže Pogačar je že večkrat zagrozil s svojim odhodom ...
Pri Olimpiji je zgodba drugačna. Pogled na 9. mesto lestvice ICEHL razkriva povsem realen doseg s tekmeci. A kako naj bo drugače, če že v Beljaku, kjer klub še zdaleč v Avstriji ne sodi med tiste z najvišjimi proračuni, ob začetku sezone prodajo prek 2000 vstopnic in potem še vsaj tisoč za sleherno tekmo. Denarni temelj za gradnjo moštva je povsem drugačen in tega se sanjači pri nas premalokrat zavedajo.
Jasno pa je, da zdajšnja Olimpija s tujimi okrepitvami uživa višje delnice od jeseniškega kluba, ki ga ohranjajo le še vznesenost in res izjemna tradicija. H kateri so se nostalgično ozirali sinoči, ko so v Podmežakli v režiji Gornjesavskega muzeja in športnega zanesenjaka Braneta Jeršina pripravili posebno srečanje ob 75 letih hokeja v železarskem mestu.
