Če samo pomisli na to, kakšen mulec je bil še pred desetimi leti ...

V pretekli sijajni zimi je Anže Lanišek krojil svetovni vrh tudi na novoletni turneji, na kateri je v končni razvrstitvi zaostal le za norveškim zmagovalcem Halvorjem Egnerjem Granerudom in Poljakom Dawidom Kubackim. 

Tako se je šele kot četrti slovenski smučarski skakalec v 71-letni zgodovini tega tekmovanja udeležil zaključne slovesne razglasitve najboljših; pred njim je to uspelo le Primožu Peterki (zmagovalec leta 1997), Petru Žonti (3. v zimi 2003/04) in dvakrat Petru Prevcu (1. v sezoni 2015/16 in leto prej 3.).

Zelo je ponosen na nagrado za ferplej. FOTO: Voranc Vogel

»Seveda mi ta dosežek pomeni veliko, ne znam pa ga še povsem ovrednotiti. Za to bo čas, ko bom enkrat končal kariero,« je Lanišek ponovil besede, ki jih je izrekel že po lanskem finalu v Bischofshofnu. S prejšnje nemško-avstrijske turneje ima sicer zelo dobre izkušnje. »V Oberstdorf sem pripotoval poln pričakovanj, pa se mi nato ni povsem izšlo. Na srečo sem se znal s podporo od doma hitro pobrati, tako da sem v Garmisch-Partenkirchen prišel povsem drugačen,« se je spomnil 27-letni Domžalčan, zadovoljen s svojo zdajšnjo pripravljenostjo.

»Zdi se mi, da je moja forma, kakor smo tudi načrtovali, v vzponu. Začetek je bil precej težaven, nekako se nisem povsem sprostil. Nekaj časa sem iskal prave nastavitve v opremi in glavi, zato mi je toliko bolj odleglo, ko se mi je začelo odpirati. Na treningih sem spet skakal sproščeno, neslo me je daleč in spet sem užival,« se je razgovoril član SSK Mengeš.

Na vprašanje, ali so ga zavirala prevelika pričakovanja, je odkimal z glavo. »V sezono nisem vstopil z željo, da bi serijsko zmagoval, sem pa seveda računal z določeno ravnjo skakanja,« je odvrnil in pristavil, da se je v Klingenthalu, kjer se je izkazal s 6. in 4. mestom, pobral, dobre skoke pa je nato nizal tudi v Engelbergu. »Delam na tem, da bi se redno uvrščal tako visoko kot v prejšnji sezoni, verjamem, da smo na dobri poti. Občasno pa se mi še vedno prikradejo določene napake, kar je človeško,« je razmišljal na glas.

V včerajšnjih kvalifikacijah je bil med Slovenci najbolj nasmejan Peter Prevc. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters

Karte se lahko hitro premešajo

Zelo je počaščen, da je od Društva športnih novinarjev Slovenije prejel nagrado za ferplej. »Če pomislim na to, kakšen mulec sem bil še pred desetimi leti, verjetno sem eden redkih skakalcev, ki ga je doletela diskvalifikacija zaradi nešportnega vedenja. To se je zgodilo leta 2013 na tekmi za celinski pokal v Libercu, kjer si je nekdo nekoliko drugače predstavljal mojo reakcijo ... Kakorkoli že; ponosen sem, da proces, v katerega sem se podal, prinaša rezultate; ne le športne, temveč tudi osebnostne.«

Glede vrstnega reda najboljših športnikov je pripomnil, da bi si vsi, ki so bili nominirani za športnika leta, zaslužili priznanje. »Tadej Pogačar, Primož Roglič in Luka Dončić so zdaj tisti, ki lahko za seboj potegnejo večjo množico ljudi tudi v tujino,« je Lanišek predstavil svoj pogled. Kako pa komentira razvrstitev v ekipni konkurenci? »Priznam, da sem bil malo žalosten. Skakalci smo bili navsezadnje prvič ekipni svetovni prvaki, povrhu nam je to prvim uspelo na domačih tleh, a na koncu si – kot sem že omenil – vsi zaslužijo nagrado. Uspeh nogometašev je bil najbolj svež, uvrstili so se na evropsko prvenstvo in povezali Slovenijo. Zato jim je treba čestitati,« je športno sprejel »Žaba« in v isti sapi dodal, da življenje teče naprej.

»Veliko bo še priložnosti in verjamem, da še nismo rekli zadnje,« je poudaril, pri čemer je imel v mislih tudi novoletno turnejo. Na opazko, da bo vodilnemu v skupni razvrstitvi, Avstrijcu Stefanu Kraftu, verjetno težko preprečiti osvojitev zlatega orla, je odgovoril: »Bomo videli. Fant je pripravljen in dobro skače, a karte se lahko hitro premešajo. Nemci in Avstrijci sicer skačejo dobro, ker so sproščeni in samozavestni. Zagotovo igra svojo vlogo pri tem tudi oprema, a na koncu je treba za uvrstitev v vrhu še vedno skočiti zelo dobro. A brez skrbi, vse bomo še nadomestili,« je zatrdil Lanišek.