Šele zdaj zares ceni podvig iz Pekinga

Glorii Kotnik sta se v zadnjih dveh letih dogodili najlepši stvari na svetu. Januarja lani je na svet privekal njen sin Maj, letošnjega 8. februarja pa je na olimpijskih igrah v Pekingu v paralelnem veleslalomu prideskala do žlahtnega odličja bronastega sija. Pred novo sezono v alpskem snowboardu, začela se bo 3. decembra v Livignu, sije tudi sama, pozitivne energije ji ne manjka.

Pretekla sezona z olimpijskim bronom je bila resnično sanjska. Kakšne občutke imate zdaj, ko se spomnite nanj?

»Bilo je res sanjsko. Morebiti zdaj drugače čutim, kar mi je dejansko uspelo doseči, in gledam drugače, kot sem tik po tem uspehu. Bom rekla, da mogoče šele zdaj zares cenim ta uspeh.«

Olimpijski uspeh ste sprejeli zelo čustveno glede na vse, kar ste preživeli do takrat, tudi poškodbe in izgorelost. Se tudi zdaj še tako čustveno odzovete?

»Ko si ogledam posnetke ali ko govorim o tem, me še vedno preplavijo čustva. To je res velika stvar, nekaj, kar sem si želela že kot otrok. In ko ti enkrat uspe, sploh pa v takšnih okoliščinah, je vse še toliko bolj čustveno.«

Bodo pričakovanja v novi sezoni posledično višja?

»Trudila se bom, da si ne bom naložila prevelikega bremena. Zelo si želim, da bi sproščenost, ki sem jo ujela v lanski sezoni, prenesla tudi v novo. Vem, kaj je moje delo in kaj so moji cilji.«

Kako bi opisali trenutno kakovost vašega deskanja?

»Moje deskanje je na vrhunski ravni že kar nekaj časa, so bile pa težave drugje. Prvič zdravstveni zapleti, ki sem jih imela, bili pa so posledica preobremenjenosti. Naredila sem tudi velik mentalni preskok, kar sem lani dokazala. Upam, da ga bom prenesla v naslednje sezone.«

Boste oddeskali vse tekme v svetovnem pokalu ali bo program tako kot lani rahlo skrčen?

»Lani nisem tekmovala na vseh tekmah, bila pa sem v zelo specifičnem položaju, vračala sem se po porodniški. Letos je načrt tekme oddelati stoodstotno, seveda pa vedno obstajajo možnosti, da vse ne bo šlo gladko. A upam, da bo vse tako, kot mora biti.«

To zimo bo v Bakurianiju svetovno prvenstvo, tudi tam bodo tekmovalni cilji seveda morali biti visoki.

»Da, gotovo. V Gruziji sem že tekmovala, moram reči, da mi okolje, sneg in vse tam zelo ustreza, tako da se veselim svetovnega prvenstva.«

So priprave do zdaj potekale v redu, tako glede vadbe, materiala in zdravstveno, kajti več drugih slovenskih zimskih športnikov je prebolelo covid.

»Tudi v mojem primeru je bilo nekaj bolezni, dosti iz otroškega vrtca, ki jih dobim domov. A ni bilo nič hujšega. Priprave so potekale v redu, program sem malce prilagodila, v tem času sem ugotovila, kakšen način treninga mi ustreza. V osnovi so stvari zelo podobne, kakor so bile doslej.«

Kaj pa podpora Smučarske zveze Slovenije, je zadostna? Tim Mastnak ima z njo nesporazum.

»Se še dogovarjamo o vseh podrobnostih in verjamem, da bomo našli skupni jezik. Ne bom rekla, da gre za nesporazum. Pogodba s SZS sicer še ni podpisana. Če bo treba, bomo o vseh podrobnostih spregovorili kdaj drugič.«