BOKS
Pritisk je pozitivno deloval nanj
Andrej Baković že pri profesionalni zmagi št. 10. Ljubljanski boksar prihodnje leto že za enega od pasov.
Odpri galerijo
Andrej Baković se je v Stožicah veselil že desete zaporedne profesionalne zmage. FOTO: Blaž Samec
LJUBLJANA – Slovenski poznavalci boksa se bolj ali manj strinjajo, da je Andrej Baković tehnično med najbolj podkovanimi borci, kar smo jih imeli. Odkar je konec leta 2017 prestopil med profesionalce, še ne pozna poraza. Zdaj je 29-letni Ljubljančan pri zmagi št. 10, jubilejno deseto pa je slavil na nedavnem borilno-rockovskem spektaklu v Stožicah, kjer je v obračunu supervelterske kategorije (do 69,85 kg) že v drugi rundi prisilil k vdaji Srba Martina Boškovića (2 zmagi, 1 neodločen izid, 9 porazov).
Tekmeca iz Pirota na jugovzhodu Srbije je spravil na kolena z najnevarnejšim udarcem – levim aperkatom v telo, ki je bil usoden že za več njegovih nasprotnikov.
»O tem udarcu doslej nisem želel govoriti kot o svojem udarnem, je pa res, da ga pod vodstvom trenerja Slobodana Anđelića – ob levem direktu v telo – veliko vadim in pilim na treningu. Nekajkrat mi je že zelo dobro uspel, tudi tokrat proti Boškoviću,« je po novem uspehu razkril Baković, vesel, da se je njegov prvi profesionalni dvoboj v Ljubljani končal tako hitro.
»Dokler se bodo obračuni razpletali na takšen način – z mojo dvignjeno roko in brez poškodb –, se ne bom pritoževal, čeprav bi bilo morda za občinstvo bolje, če bi borba trajala dlje,« je dejal večkratni državni prvak in priznal, da je – ker je boksal tako rekoč pred domačim pragom in povrhu pred številnimi prijatelji, ki ga v tujini ne morejo spodbujati – čutil pritisk.
A je ta, kot se je izkazalo, pozitivno deloval nanj.
Po jubilejni zmagi si je vzel dan, dva zase, nakar se je vrnil na trening v prostore Boksarskega kluba Tivoli. »Računamo, da bom imel še letos eno borbo ali celo dve,« je namignil Šiškar, ki namerava že prihodnje leto boksati za katerega od pasov.
»Najprej seveda za manjšega, denimo za naslov mednarodnega ali medcelinskega prvaka. Moji dolgoročnejši cilji sicer segajo do svetovnega vrha, a mi je popolnoma jasno, da mi nihče ne more zagotoviti, da bom do tja res prišel, saj mi že zmage nad Boškovićem nihče ni mogel jamčiti. Čim trše moram trenirati in nato v ringu dati vse od sebe,« je sklenil Baković.
Tekmeca iz Pirota na jugovzhodu Srbije je spravil na kolena z najnevarnejšim udarcem – levim aperkatom v telo, ki je bil usoden že za več njegovih nasprotnikov.
»O tem udarcu doslej nisem želel govoriti kot o svojem udarnem, je pa res, da ga pod vodstvom trenerja Slobodana Anđelića – ob levem direktu v telo – veliko vadim in pilim na treningu. Nekajkrat mi je že zelo dobro uspel, tudi tokrat proti Boškoviću,« je po novem uspehu razkril Baković, vesel, da se je njegov prvi profesionalni dvoboj v Ljubljani končal tako hitro.
»Dokler se bodo obračuni razpletali na takšen način – z mojo dvignjeno roko in brez poškodb –, se ne bom pritoževal, čeprav bi bilo morda za občinstvo bolje, če bi borba trajala dlje,« je dejal večkratni državni prvak in priznal, da je – ker je boksal tako rekoč pred domačim pragom in povrhu pred številnimi prijatelji, ki ga v tujini ne morejo spodbujati – čutil pritisk.
A je ta, kot se je izkazalo, pozitivno deloval nanj.
Po jubilejni zmagi si je vzel dan, dva zase, nakar se je vrnil na trening v prostore Boksarskega kluba Tivoli. »Računamo, da bom imel še letos eno borbo ali celo dve,« je namignil Šiškar, ki namerava že prihodnje leto boksati za katerega od pasov.
»Najprej seveda za manjšega, denimo za naslov mednarodnega ali medcelinskega prvaka. Moji dolgoročnejši cilji sicer segajo do svetovnega vrha, a mi je popolnoma jasno, da mi nihče ne more zagotoviti, da bom do tja res prišel, saj mi že zmage nad Boškovićem nihče ni mogel jamčiti. Čim trše moram trenirati in nato v ringu dati vse od sebe,« je sklenil Baković.
