Pogačarju so se na Pantanijevem klancu uresničile rožnate sanje
Tadeju Pogačarju (UAE) je v zaključku uvodne etape Gira v Torinu, v kateri je zasedel 3. mesto, pobegnila možnost, da bi kot prvi kolesar po Gianniju Bugnu leta 1990 rožnato majico nosil od prvega do zadnjega dneva dirke. Morda pa bo ponovil podvig Tonyja Romingerja iz leta 1995, saj je Švicar na dirki po Italiji takrat vodil od 2. etape do cilja. To se zdaj ponuja 25-letniku s Klanca pri Komendi, ki je na prvem ciljnem vzponu 107. Gira na Oropo stvari postavil na svoje mesto.
Tadej Pogačar kot Marco Pantani, so bili vzhičeni italijanski navijači in komentatorji, ki nikoli ne bodo pozabili vzpona na Oropo iz leta 1999. Znamenitemu Gusarju se je dobrih 9 km pred ciljem snela veriga, zaostal je za tekmeci, nato pa jih je na poti do vrha prehitel vseh 49, ki so šli pred njim v klanec.
O snetih verigah in rožnatih majicah po lanskih Višarjah in Primožu Rogliču nekaj vedo tudi slovenski navijači, ki so morali spet preživeti nekaj drame. Pogačarju je dobrih 11 km pred ciljem počila sprednja pnevmatika – preden mu je mehanik ekipe UAE Boštjan Kavčnik s spremljevalnega avtomobila snel nadomestno kolo, je na ovinku celo pristal na tleh.
6. slovenski zmagovalec etape na Giru je Tadej Pogačar, prvi je bil Luka Mezgec leta 2014 v Trstu.
Na srečo brez posledic, tako telesnih kot časovnih. Za glavnino, v kateri so tempo narekovali kolesarji Ineosa, ki so branili rožnato majico zmagovalca uvodne etape Jhonatna Narvaeza, je sicer zaostal pol minute, a sta bila takoj ob njem Domen Novak in Felix Grossschartner. Še preden je karavana prišla do točke padca Pantanijeve verige, je bil Pogi že na čelu glavnine, 4,5 km do cilja pa je stvari vzel v svoje noge.
Že 200 metrov po prvem skoku je bil sam, tekmeci pa so se izmenjavali pri lovu za njim. Najmočnejši in najbolj vztrajni so bili Geraint Thomas (Ineos), Dani Martinez, Florian Lipowitz (oba Bora Hansgrohe) in Lorenzo Fortunato (Astana), ki so za slovenskim zvezdnikom zaostali 27 sekund.
Neznanka je Thomas v vožnji na kronometer
Niso mogli preprečiti krstne Pogačarjeve etapne zmage na Giru – s tem je ob Rogliču in Mateju Mohoriču postal tretji slovenski kolesar z etapnimi zmagami na vseh treh tritedenskih dirkah – in rožnate majice, tudi tu je tretji Slovenec po Rogliču in Janu Polancu. »Res je bila lepa zmaga, uresničitev mojih otroških sanj, saj je bil eden od mojih kariernih ciljev dobiti etape na vseh treh tritedenskih dirkah, enako velja za rožnato majico,« je v cilju povedal Pogačar, ki je na Touru v štirih nastopih dobil 11 etap ter na Vuelti tri v edinem nastopu leta 2019.
V skupnem seštevku Gira zdaj vodi 45 sekund pred Thomasom in Martinezom. »Gremo dan za dnem, pred nami so tri šprinterske etape, to nam bo omogočilo nekaj več sproščenosti,« Pogačar pravi o prvih dneh branjenja rožnate majice, za katero ga ni posebej skrbelo, ko mu je počila guma.
»Ni bilo panike, ceste niso bile najboljše in zadel sem luknjo. Pri menjavi kolesa sem se želel zaustaviti pred ovinkom, a so mi iz avta sporočili, naj to storim po njem. Takrat v pnevmatiki ni bilo nič več tlaka, vozil sem po karbonu in padel. Nič hudega ni bilo, je pa zato adrenalin bolj stekel po žilah. Na koncu je bilo vse popolno. Na zadnjem klancu je bilo navijaško vzdušje izjemno, užitek je bilo sam iti proti cilju,« je o dramatičnem zapletu in zmagovitem razpletu povedal Pogačar, ki bo naslednje dni branil rožnato majico na ravninskih etapah.
