Ne stoenke, temveč ferrariji

Na mukah se poznajo junaki, in to v tem predprazničnem času, ko se kristjani pripravljajo na čaščenje Jezusovega vstajenja, toliko bolj velja. Slovenski rokometaši so bili pribiti na križ, ko so na prvi tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Celju izgubili proti Srbiji z 31:34.

Če želijo januarja prihodnje leto sodelovati na mundialu na Poljskem in Švedskem, bodo morali vstati od mrtvih, ko bodo danes ob 18. uri gostovali v Kragujevcu. Slovenci so uprizarjali že večje podvige, kakršen bi bil, če bi jim uspelo zmagati za vsaj štiri gole. Ne nazadnje so si bron v Parizu leta 2017 priigrali, ko so v drugem polčasu nadoknadili osem golov zaostanka proti Hrvaški. Tudi na SP 2015 v Katarju so se uvrstili, ko so priplezali iz brezna proti Madžarski.

Toda njihova forma ne vliva optimizma. Že vse od eura 2020 na Švedskem, kjer so osvojili četrto mesto, ne najdejo svoje igre. Tudi zamenjava Ljubomirja Vranješa z Urošem Zormanom (še) ni odpravila glavnih težav. Te izvirajo iz blede obrambe in velikega števila tehničnih napak. Še najbolj pa v oči bode pomanjkanje samozavesti, ki se kaže pri zgrešenih sedemmetrovkah in zicerjih. Tako je bilo na januarskem EP na Madžarskem, pa proti Italiji v predkvalifikacijah za SP ter nazadnje v Zlatorogu, kjer niti podpora 4000 navijačev ni sprostila krča. Slovenci so zbor najboljših na planetu izpustili leta 2019, ko so jih izločili Madžari. V Kopru je četa Veselina Vujovića izgubila za pet golov, potem pa zmagala za štiri v Veszpremu.

Takšna zmaga bi jim tokrat prinesla uspeh. Zaostanek bi lahko bil še precej večji, saj so Slovenci sredi drugega polčasa zaostajali z 19:26. Prav predstava v zadnji četrtini, ki so jo dobili z 12:8, vliva upanje, da bomo v mestu, znanem po jugoslovanski tovarni avtomobilov, videli prerojeno Slovenijo, ki bo veliko hitrejša kot zastava 101, tj. stoenka, ali yugo 45. Srbi so bili ponosni na uspeh iz Celja, kot so zapisali na portalu Balkan Handball, je bila to največja zmaga po letu 2016, ko so orli v kvalifikacijah za EP sredi Gdanska premagali Poljsko s 37:32. Toda hkrati so spomnili, da se je naslednja tekma končala z blamažo in porazom proti Belorusiji v Nišu s 27:36.

Da se takšen prosti padec ne bi ponovil, je največje jamstvo španski trener Toni Gerona, ki je povezal jato. Glavnega aduta ima v Benficinem ostrostrelcu Petru Đorđiću, ki je v Zlatorogu paral slovensko mrežo in zabil osem golov.

Upanje umira zadnje

Toliko jih je zbral tudi slovenski dirigent Dean Bombač, ki verjame, da bo zgodba tokrat drugačna. »Čaka nas še en polčas in verjamem, da bomo v Srbiji videli drugačno sliko. Gremo naprej, zdaj nimamo kaj izgubiti, vse je še mogoče, samo verjeti moramo v to,« se malodušju ni vdal Deki. Borut Mačkovšek in Blaž Janc sta mu sledila s sedmimi zadetki.

»Verjamem, da se bo dvoboj na koncu razpletel v našo korist. Zadnjih 15 minut nam mora biti vodilo. Upanje umira zadnje,« je dejal Maček, ki v obrambi ne more računati na pomoč Blaža Blagotinška, vendar zaupa Mateju Gabru in drugim tovarišem, da bodo ustvarili zid. »Definitivno smo sposobni premagati Srbe v gosteh za štiri zadetke,« bele zastave ne izobeša Janc, evropski prvak z Barcelono.