Lukašenko po svoje vrnil udarec

Pred jutrišnjim začetkom svetovnega prvenstva v hokeju spomini iz slovenskega zornega kota uhajajo tako v Rigo, prvič po letu 2006 prizorišču osrednjega festivala na ledenih ploskvah v tej evropski sezoni, kot tudi v Minsk, metropolo Belorusije, ki so ji odvzeli skupno prirejanje tega prestižnega hokejskega tekmovanja z Latvijo. V obeh deželah z območja nekdanjega sovjetskega imperija hokej ohranja izjemno prepoznavnost, v Belorusiji se močno prepleta tudi z vladajočo politiko vplivnega predsednika države Aleksandra Lukašenka. Slednji se približuje že trem desetletjem vladavine, lani se je po zadnjih volitvah soočal z najbolj množičnimi protesti v domovini dotlej, češ da je goljufal pri volilnih izidih, a za zdaj ohranja vladarsko žezlo. Izgubil pa je svetovno hokejsko prvenstvo, ki brez gledalcev še zdaleč ne bi doživelo takšnega odmeva kot doslej edino v Minsku, maja 2014, vseeno pa bi najbrž vnovič razgrnilo Belorusijo kot zelo vestno in vzneseno prirediteljico velikih športnih tekmovanj. Prav to SP 2014 smo mnogi navzoči ocenili za eno najlepših v zadnjih dveh desetletjih, ostaja spomin tudi na imenitne evropske igre v Minsku pred dvema letoma. Lukašenku ​nihče ne more odvzeti predanosti športu, podobno je pri njegovem prvem političnem partnerju v ruski soseščini Vladimirju Putinu, znan je tudi njegov dobri odnos z Renejem Faselom, predsednikom Mednarodne hokejske zveze (IIHF). Vendar pa ob koncu niti Švicar ni mogel preprečiti mednarodnega pritiska in zlasti načrtovanih teženj latvijskih prirediteljev po odvzemu prirejanja dela letošnjega prvenstva.

Škoda brez škode

Užaljenost beloruskega predsednika, ki že vrsto let rekreativno igra hokej, je bila pričakovana, sam pa je nato »kaznoval« IIHF in prekinil uvoz izdelkov podjetij oziroma družb, ki so že vrsto let pokrovitelji te krovne hokejske organizacije. Gre za Škodo (avtomobilska industrija), Liqui Moly (motorna olja) in Beiersdorf (kozmetika). Sicer pa so prav iz Škode že pred časom grozili, da ne bodo več pomagali IIHF, če bo ta dovolil prirejanje prvenstva Belorusiji. »Državne avtoritete so se pod Lukašenkovim vodstvom odločile odgovoriti sankcijam tako doma kot na tujem,« je prepričan Andrej Kazakevič, beloruski politolog, zdaj bivajoč v Litvi. Toda obenem poznavalci trdijo, da tudi prekinitev sodelovanja z omenjenimi podjetji ne bo vidneje pretresla beloruskega trga. In tudi sosednjega v Rusiji ne. »Lani je Škoda prodala 3700 vozil v Belorusiji. In tudi če so bili prav vsi izdelani v ruski tovarni tega podjetja, to znaša komaj 2 odstotka njene proizvodnje. Seveda je sleherna izguba lahko boleča, vendar ta zagotovo ne bo usodna,« je prepričan Andrej Toptun iz Autostata, agencije za raziskovanje ruskega avtomobilskega trga.