Čas, da začne ustvarjati lastno senco

NANCY – Tiha voda je Ines Amon. Širša rokometna javnost jo je spoznala šele, ko je zaradi poškodb Tamare Mavsar in Polone Barič osamljena na levem krilu debitirala na lanskem svetovnem prvenstvu v Nemčiji in se izkazala s 17 goli, s čimer je bila četrta strelka Slovenije. Mavsarjeva in Baričeva sta se medtem vrnili, ampak selektor Uroš Bregar ni niti pomislil, da Celjanke ne bi vzel s seboj na evropsko prvenstvo v Franciji. Večina nadarjenih igralk se že zelo zgodaj dvigne visoko nad povprečje, 26-letna Ines Amon je pozen cvet. »Bolje pozno kot nikoli,« odvrne 171 cm visoka igralka, ki je kariero začela v Celju, se potem preselila v Velenje in zdaj že tretjo sezono igra za evroligaški Krim Mercator. Je utelešenje pravila, da se dobro delo vedno poplača. »Zame je bil velik dosežek, da sem prišla iz majhnega kluba na Krim. Vsake priložnosti, ki jo dobim, sem vesela, se pa še naprej borim za svojo minutažo,« prostor pod rokometnim soncem išče Amonova, ki ima tudi v klubu pred seboj omenjeni Mavsarjevo in Baričevo. Morda bi bilo zaradi gneče vredno razmisliti o prestopu v ekipo, v kateri bi bila številka 1 in bi zares pokazala ves potencial. »Dobili ste me malce nepripravljeno na to vprašanje, ampak drži, da je treba razmišljati tudi o prihodnosti, četudi se pri Krimu dobro počutim. Pogodbo imam še za to sezono in bomo videli, kako bo naprej. Si pa gotovo želim preizkusiti srečo še kje drugje,« se bo kmalu na prelomnici znašla Ines, ki prihaja iz rokometne družine s Skalne kleti pod Starim gradom.

Tri sestre rokometašice

Njena sestra dvojčica Edita, pred leti tudi reprezentantka, zdaj brani v Žalcu, starejša sestra Dolores Naglič pa je bila krožna napadalka pri Olimpiji in Krimu. Oče je bil malo boksar, še prej nogometaš, ampak ni prilezel tako daleč kot hčerke. Je prek njih želel doživeti neuresničene sanje? »Ne, sploh ne. Dolores je že prej igrala rokomet, se pri 18 letih preusmerila v košarko in se pozneje spet vrnila v rokomet, midve z Edito pa sva že v drugem razredu osnovne šole dobili povabilo rokometne šole Toneta Goršiča. Prinesli sva ga atiju in je rekel, zakaj pa ne, le poskusita. Takoj nama je bilo tako zelo všeč, da sva hoteli ostati,« je prve korake opisala Amonova, ki je imela več veselja do teka, zato so jo dali na krilo, dvojčico pa postavili med vratnici, kjer se je prav tako zelo dobro znašla. Ines, ki je leta 2012 prišla v ožji izbor za miss športa, je zdaj paradna rokometašica v družini. »Zame je bilo neverjetno doživetje, ko sem lani nastopila na svetovnem prvenstvu v Nemčiji, zdaj sem tukaj na evropskem prvenstvu, to so sanje vsakega dekleta, ki igra rokomet, s Krimom Mercatorjem nam gre dobro, spet smo se uvrstili v drugi del lige prvakinj, ne morem se pritoževati,« je malce manj prijetno dejstvo, da le redko stopi na igrišče (v dveh sezonah in pol je zbrala zgolj 18 golov), pod preprogo pometla Amonova, ki se ji utegnejo kmalu odpreti nova vrata, če bo nadaljevala trdo delo. Ne nazadnje je njen življenjski moto, vsaj tako piše na Krimovi uradni strani: »Delaj dobro in dobro se ti bo vrnilo.«

Srce se je ogrelo za nogometaša

Morda bo njena prihodnost povezana tudi s srčnim izbrancem, odličnim nogometašem Maribora in občasnim reprezentantom Blažem Vrhovcem, ki ga je spoznala, ko je igral za Celje. A v teh mesecih, ko sta njuni sezoni na vrhuncu, se le redko vidita ... »Za zdaj še gre, čeprav imava res natrpane urnike. Treba se je prilagajati, ampak če se imaš rad, se potrudiš,« pri ljubezni ni prevelikih ovir za prikupno Amonovo, ki si v Nancyju hotelsko sobo deli z Ano Abina. Ines je ljubiteljica potovanj, želela si je postati stevardesa. Kaj hitro se lahko zgodi, da bo Blaž, ta čas na nogometnem trgu vreden skoraj milijon evrov (vir Transfermarkt), dobil mamljivo ponudbo iz tujine. »Res je, v najboljšem primeru bi podpisal za klub iz države, kjer je razvit tudi ženski rokomet, potem bi se dalo kaj kombinirati in bi lahko tam nadaljevala kariero. O načrtu B pa še nisva razmišljala, bomo videli.« V Franciji ji že ne bi bilo hudega ...