Vadba da letom življenje

Veliko zlasti mlajših ljudi ob omembi starosti najprej pomisli na bolezni, nemoč in druge težave, povezane s pešanjem telesnih in umskih sposobnosti, a če bolje pomislimo, najbrž poznamo katerega upokojenca, ki je pri 70 zdrav in bolj vitalen kot marsikdo precej mlajši. Zakaj je torej babica pri 73 tako aktivna, da ne le večkrat na teden vadi jogo, po upokojitvi je celo pridobila naziv inštruktorice in zdaj poučuje vrstnike in mlajše, druga pa s tekaškimi smučmi na nogah na videz lahkotno drži korak s šest desetletij mlajšim vnukom?

Preprost odgovor je zdrav življenjski slog, torej zdrava in uravnotežena prehrana in redna telesna dejavnost, pomagata še dedna zasnova in čim manj stresa, in to od ranih let, a kaj če smo prosti čas preživljali na kavču, za malico pojedli sendvič, krof ali rogljič in živeli z danes na jutri? Začnimo zdaj, nikoli ni prepozno za vpeljavo zdravih navad in opustitev slabih, kot sta kajenje in uživanje alkohola.

Ključne zdravstvene težave starejših so bolezni srca in ožilja, duševne motnje, rak, sladkorna bolezen tipa 2, bolezni gibal, okvare hrbtenice in debelost, in veliko jih lahko preprečimo ali vsaj odložimo z redno telesno vadbo. Še posebno pri tej velja – nikoli ni prepozno! V univerzitetni bolnišnici v Oslu so dokazali, da si posameznik prepolovi tveganje za kap, če se vsaj v srednjih letih vzame v roke in postane fit, zanimivo pa je, da pozneje menda ni razlik med tistimi, ki so bili vseskozi aktivni, in tistimi, ki so to postali po 50. letu. »Ljudje mislijo, da je za njih že prepozno, a to ni res,« pravi osebni trener Chris Zaremba, ki je bil pretežak abrahamovec z začetno stopnjo diabetesa, zdaj, pri 60., pa je v formi življenja in živ dokaz, da vadba doda leta življenju in življenje letom.

Miganje zleze pod kožo

Kako začeti? S sprehodi, pohodi, nordijsko hojo, morda vpisom v bližnje športno ali planinsko društvo, na tečaj joge – z dejavnostjo, ki vam je blizu in med katero ne trpite. Najbrž se vam ne bo takoj tako priljubila, da ne boste mogli živeti brez nje, a sčasoma se to zgodi, miganje človeku kmalu zleze pod kožo, saj vidi, koliko koristi ima od tega in kako bolje se po njem počuti. Če vemo, da nam izgovorov pred samim sabo za lenarjenje ne bo zmanjkalo, skujmo vadbeni plan s prijateljem, partnerjem, vnukom, tako bomo bolj motivirani in prisiljeni odpraviti se od doma. Se vsako soboto dobita s prijateljico na kavi, da si izmenjata novice? Storita to na poti na bližnji hrib!

Da bi se izognili poškodbam, je treba začeti počasi ter trajanje in intenzivnost stopnjevati, ne pozabimo na ogrevanje pred začetkom in razteg po koncu, prej predani zapečkarji naj za načrt in nasvete prosijo strokovnjake, ljudje z zdravstvenimi težavami tudi zdravnike. Ena od najpogosteje priporočenih oblik je plavanje, saj z njim kurimo kalorije in krepimo tako rekoč vse mišice, povrhu pa sklepi ne trpijo tako kot na kopnem.

Aktivni gospodinjci

Nimate časa? Prazen izgovor, vsako gibanje šteje, pozabite na dvigalo, pojdite po stopnicah, namesto z avtobusom ali avtom se bo bližnjih opravkih podajte peš ali s kolesom. Tudi če boste posesali stanovanje, pomili okna, zlikali perilo, pokosili trato, ste za telo naredili precej, pravzaprav več kot v telovadnici; v neki raziskavi so dokazali, da ljudje, ki so aktivni v domačem gospodinjstvu, pogosto porabijo več kalorij kot tisti, ki gredo na uro vadbe, nato pa doma počivajo in se pustijo streči.
Zastavite si cilje, saj so pomemben motivacijski dejavnik, in sicer kratko- in dolgoročne. Naj ne bodo preveč splošni, nedorečeni in nedosegljivi. »Shujšaj!« denimo ni primeren cilj, ampak konkretneje: »Želim si izboljšati zdravje, tako da se znebim slabih navad, popijem pol manj alkohola, in osvojim dobre, vsak dan se gibam vsaj pol ure in sledim prehrambnemu načrtu, pojem tri porcije sadja in zelenjave, za prigrizke imam oreške, ne čokolade, itd.«

Z malce vztrajnosti, predanosti in organizacije boste kmalu želi sadove, saj »redna telesna dejavnost krepi mišice, vpliva na zdravje kosti, blaži upadanje psihofizičnih in funkcionalnih sposobnosti telesa, pripomore k zmanjšanju stresa in depresije, izboljšuje družabne spretnosti, samospoštovanje in samozavest, krepi imunski sistem ter vpliva na kakovost spanca,« poudarjajo na NIJZ, skupaj z ustrezno prehrano pa varuje tudi pred čezmerno telesno težo in debelostjo ter zmanjšuje tveganje za padce in poškodbe pri padcih.

In kmalu bo v zdravem telesu bival tudi zdrav duh, saj ima fizična vadba pozitivne učinke tudi na duševno zdravje, odpravlja stres, blaži tesnobo in simptome depresije itd., predvsem pa prinaša večjo kakovost življenja. Če z lahkoto vstanemo z nizke postelje, se po stopnicah v bloku povzpnemo na obisk k sorodniku, si zapnemo hlače, ki smo jih imeli 10 let v omari, ali si z vnukom zunaj podajamo žogo, se počutimo dobro, v formi, samozavestno, sposobno, koristno, srečno. In prav je tako.