Tako bomo občutili trgovinsko vojno v Sloveniji
Čeprav se finančni trgi ne ozirajo na trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko, pa v ozadju analitiki opozarjajo na negativne posledice
Odpri galerijo
Slovenska avtomobilska industrija bi lahko zelo trpela, pravi Mitja Kovač z ekonomske fakultete. Foto Reuters
ZDA in Kitajska si izmenjavata carinske udarce, najbolj se kreše zaradi jekla. Bi lahko v Slovenijo prišlo veliko poceni jekla? »Turško jeklo je že zdaj preplavilo Evropo,« odgovarja Tomaž Subotič, poznavalec jeklarske industrije in dodaja, da je edina obramba, če si boljši kot konkurenca. ZDA je za jeklo iz Evrope drugi najpomembnješi trg, tja izvozimo 15 odstotkov vsega jekla.
Bruseljski ekonomski »think tank« Bruegel ocenjuje, da lahko vsesplošna trgovinska vojna prinese učinek, ki bi bil primerljiv z zadnjo gospodarsko krizo. Negativni učinek na velike razvite države bi lahko znašal od tri do štiri odstotke BDP, a še veliko bolj bi udarilo male države. Se lahko črni scenarij popolnega trgovinskega spopada tudi razvije?
V Evropi je sicer po podatkih Eurofer, evropskega jeklarskega združenja, v jeklarstvu 320.000 delovnih mest, industrija pa letno ustvari 170 milijard evrov prihodkov in proizvede 170 milijonov ton jekla. Jeklarstvo je razvito v 22 državah, proizvodnja pa poteka v 500 tovarnah.
»Glavni svetovalec ameriškega predsednika (Larry Kudlow, op. a.) je prepričan, da Kitajska želi ZDA uničiti najprej ekonomsko, potem še vojaško. Glede na zadnje zaostrovanje sta možnosti dve. Prva je, da se bo zgodila spirala ukrepov in protiukrepov in se bo vse končalo v ekonomski katastrofi, ali pa gre za šolski primer teorij iger. Tako imenovani chicken game, kdor se prestraši prvi, popusti, ta izgubi igro. Slovenska avtomobilska industrija bi lahko zelo trpela, tu je pa je na deset tisoče delovnih mest,« ocenjuje potek političnega boja Mitja Kovač z ekonomske fakultete.
ZDA so uvedle 10-odstotne carine na uvoz izdelkov iz Kitajske, katerih skupna vrednost znaša okoli 200 milijard dolarjev. Skupaj z že prej uvedenimi carinami (ZDA so sredi junija uvedle
25-odstotno carino na kitajske izdelke v skupni vrednosti okoli 40 milijard dolarjev) ima zdaj določeno carino že okoli polovica kitajskega izvoza v ZDA. Ker je Kitajska uvedla protiukrepe, je na drugi strani s carinami obremenjenih že okoli 85 odstotkov vseh ameriških izdelkov, prodanih na Kitajsko. Gre seveda za izdelke, ki so izdelani v omenjenih državah. Med kitajskimi izdelki tako lahko na primer najdete tudi pametne ure ameriškega proizvajalca Apple.
Analitiki sicer v 10-odstotnih carinah ne vidijo bistvene spremembe povpraševanja ameriških kupcev. Pričakovati je, da se bodo carine le delno poznale v končnih cenah, del pa bodo »pokrili« proizvajalci in distributerji. Težje bo postalo, če se bo trgovinska vojna še stopnjevala. Prihodnje leto naj bi se namreč carinska stopnja zvišala na 25 odstotkov. Tak dvig bo seveda opaznejši in bo tudi povzročil večji odziv med kupci, hkrati pa zahteval prilagoditev proizvajalcev.
Ne gre pa spregledati še ene grožnje ameriške administracije. Če bo Kitajska udarila s protiukrepi (kar se bo predvidoma tudi zgodilo), bodo ZDA uvedle carine še za 267 milijard dolarjev uvoza iz Kitajska. Povedano bolj jasno, ZDA bodo uvedle carine za skoraj vse kitajske izdelke, prodane v ZDA.
Finančnih trgov vsaj za zdaj spor med ZDA in Kitajsko ne skrbi. »Videti je, kot da novo zaostrovanje med ZDA in Kitajsko ni presenečanje, ampak že dolgo napovedana poteza. Sicer pa nove carine pomenijo, da bodo vse večje težave tako v ZDA kot na Kitajskem in drugod po svetu imela podjetja v celotni nabavni verigi, vključno s tistimi, ki se jih neposredno nove carine ne dotikajo. Najmanj težav bodo imela podjetja iz vojaške industrije in storitvenih dejavnosti, kot sta zdravstvena oskrba in finančne storitve. V medsebojnim zaostrovanju so kratkoročno v boljšem položaju ZDA, saj je njihova gospodarska rast manj odvisna od izvoza. Dolgoročno pa taki ukrepi znižujejo tudi potencialno gospodarsko rast ZDA. Trumpovi volivci niso naklonjeni prosti trgovini. Vsaj do volitev v ameriški kongres to jesen bo Trump zato nadaljeval ostro retoriko. Strateški cilj ZDA pa ni samo izenačitev trgovinskih pogojev v obeh državah, ampak tudi upočasnitev kitajskega razvoja visokotehnoloških proizvodov, ki so vse večja konkurenca ameriškim,« pravi Simon Logar iz NLB skladov.
Že ob dvigu carin na kitajsko jeklo in aluminij se je govorilo, da bo to dvignilo cene v ZDA, hkrati pa bi se lahko znižale cene drugod po svetu. Tudi v Evropi se je napovedovala večja ponudba kitajskega aluminija.
Tomaž Subotič iz Moravia Steel Slovenija pojasnjuje: »Evropa je že zdaj preplavljena s poceni jeklom iz Turčije, Indije, Kitajske. Pomembno je, da stanje nadzira Eurofer, združenje evropskih jeklarjev. Edina prava obramba za podjetja je, da imajo produkt, ki je boljši od kitajske konkurence.«
Se lahko to torej zgodi tudi z drugimi izdelki? Nekaj gotovo. Kitajskim proizvajalcev se po uvedbi carin splača nekoliko znižati cene na drugih trgih, če s tem dosežejo rast prodaje. Ni pa nujno, da bo to udarilo evropske proizvajalce. Na trgu mobilnih telefonov denimo prevladujejo Apple, Samsung in Huawei. Huawei se že lep čas poskuša prebiti v ZDA, a je omejen. Nedostopnost ameriškega trga je Huawei z agresivnejšim nastopom nadomestil na skoraj vseh drugih trgih in je po prodaji pametnih telefonov že prehitel Apple.
Enako se lahko zgodi tudi z drugimi električnimi in elektronskimi napravami ter seveda z vsemi izdelki na evropskih trgih, ki se že bojujejo s kitajsko konkurenco. Skratka, čeprav se finančni trgi vsaj včeraj niso odzvali na zaostrovanje razmer med ZDA in Kitajsko, pa bodo to lahko občutili v evropski industriji. Pri tem ni nujno, da bo vse slabo. Cenejši materiali lahko znižajo stroške nabave in s tem ceno končnih izdelkov. Cenejša jeklo in aluminij dvigujeta dobičke avtomobilistov, denimo.
Bruseljski ekonomski »think tank« Bruegel ocenjuje, da lahko vsesplošna trgovinska vojna prinese učinek, ki bi bil primerljiv z zadnjo gospodarsko krizo. Negativni učinek na velike razvite države bi lahko znašal od tri do štiri odstotke BDP, a še veliko bolj bi udarilo male države. Se lahko črni scenarij popolnega trgovinskega spopada tudi razvije?
Jeklarstvo je pomembna panoga v Evropi
V Evropi je sicer po podatkih Eurofer, evropskega jeklarskega združenja, v jeklarstvu 320.000 delovnih mest, industrija pa letno ustvari 170 milijard evrov prihodkov in proizvede 170 milijonov ton jekla. Jeklarstvo je razvito v 22 državah, proizvodnja pa poteka v 500 tovarnah.
Mora Bele hiše
»Glavni svetovalec ameriškega predsednika (Larry Kudlow, op. a.) je prepričan, da Kitajska želi ZDA uničiti najprej ekonomsko, potem še vojaško. Glede na zadnje zaostrovanje sta možnosti dve. Prva je, da se bo zgodila spirala ukrepov in protiukrepov in se bo vse končalo v ekonomski katastrofi, ali pa gre za šolski primer teorij iger. Tako imenovani chicken game, kdor se prestraši prvi, popusti, ta izgubi igro. Slovenska avtomobilska industrija bi lahko zelo trpela, tu je pa je na deset tisoče delovnih mest,« ocenjuje potek političnega boja Mitja Kovač z ekonomske fakultete.
Avtomobilski industriji se bodo znižali vhodni stroški.
ZDA želijo upočasniti tehnološki napredek Kitajske.
Evropa je preplavljena s poceni jeklom.
ZDA želijo upočasniti tehnološki napredek Kitajske.
Evropa je preplavljena s poceni jeklom.
ZDA so uvedle 10-odstotne carine na uvoz izdelkov iz Kitajske, katerih skupna vrednost znaša okoli 200 milijard dolarjev. Skupaj z že prej uvedenimi carinami (ZDA so sredi junija uvedle
25-odstotno carino na kitajske izdelke v skupni vrednosti okoli 40 milijard dolarjev) ima zdaj določeno carino že okoli polovica kitajskega izvoza v ZDA. Ker je Kitajska uvedla protiukrepe, je na drugi strani s carinami obremenjenih že okoli 85 odstotkov vseh ameriških izdelkov, prodanih na Kitajsko. Gre seveda za izdelke, ki so izdelani v omenjenih državah. Med kitajskimi izdelki tako lahko na primer najdete tudi pametne ure ameriškega proizvajalca Apple.
Ostro vsaj do jesenskih volitev
Analitiki sicer v 10-odstotnih carinah ne vidijo bistvene spremembe povpraševanja ameriških kupcev. Pričakovati je, da se bodo carine le delno poznale v končnih cenah, del pa bodo »pokrili« proizvajalci in distributerji. Težje bo postalo, če se bo trgovinska vojna še stopnjevala. Prihodnje leto naj bi se namreč carinska stopnja zvišala na 25 odstotkov. Tak dvig bo seveda opaznejši in bo tudi povzročil večji odziv med kupci, hkrati pa zahteval prilagoditev proizvajalcev.
Ne gre pa spregledati še ene grožnje ameriške administracije. Če bo Kitajska udarila s protiukrepi (kar se bo predvidoma tudi zgodilo), bodo ZDA uvedle carine še za 267 milijard dolarjev uvoza iz Kitajska. Povedano bolj jasno, ZDA bodo uvedle carine za skoraj vse kitajske izdelke, prodane v ZDA.
10-
odstotne carine za uvoz izdelkov iz Kitajske, katerih skupna vrednost znaša okoli 200 milijard dolarjev
odstotne carine za uvoz izdelkov iz Kitajske, katerih skupna vrednost znaša okoli 200 milijard dolarjev
Finančnih trgov vsaj za zdaj spor med ZDA in Kitajsko ne skrbi. »Videti je, kot da novo zaostrovanje med ZDA in Kitajsko ni presenečanje, ampak že dolgo napovedana poteza. Sicer pa nove carine pomenijo, da bodo vse večje težave tako v ZDA kot na Kitajskem in drugod po svetu imela podjetja v celotni nabavni verigi, vključno s tistimi, ki se jih neposredno nove carine ne dotikajo. Najmanj težav bodo imela podjetja iz vojaške industrije in storitvenih dejavnosti, kot sta zdravstvena oskrba in finančne storitve. V medsebojnim zaostrovanju so kratkoročno v boljšem položaju ZDA, saj je njihova gospodarska rast manj odvisna od izvoza. Dolgoročno pa taki ukrepi znižujejo tudi potencialno gospodarsko rast ZDA. Trumpovi volivci niso naklonjeni prosti trgovini. Vsaj do volitev v ameriški kongres to jesen bo Trump zato nadaljeval ostro retoriko. Strateški cilj ZDA pa ni samo izenačitev trgovinskih pogojev v obeh državah, ampak tudi upočasnitev kitajskega razvoja visokotehnoloških proizvodov, ki so vse večja konkurenca ameriškim,« pravi Simon Logar iz NLB skladov.
Evropa preplavljena z jeklom
Že ob dvigu carin na kitajsko jeklo in aluminij se je govorilo, da bo to dvignilo cene v ZDA, hkrati pa bi se lahko znižale cene drugod po svetu. Tudi v Evropi se je napovedovala večja ponudba kitajskega aluminija.
Tomaž Subotič iz Moravia Steel Slovenija pojasnjuje: »Evropa je že zdaj preplavljena s poceni jeklom iz Turčije, Indije, Kitajske. Pomembno je, da stanje nadzira Eurofer, združenje evropskih jeklarjev. Edina prava obramba za podjetja je, da imajo produkt, ki je boljši od kitajske konkurence.«
Se lahko to torej zgodi tudi z drugimi izdelki? Nekaj gotovo. Kitajskim proizvajalcev se po uvedbi carin splača nekoliko znižati cene na drugih trgih, če s tem dosežejo rast prodaje. Ni pa nujno, da bo to udarilo evropske proizvajalce. Na trgu mobilnih telefonov denimo prevladujejo Apple, Samsung in Huawei. Huawei se že lep čas poskuša prebiti v ZDA, a je omejen. Nedostopnost ameriškega trga je Huawei z agresivnejšim nastopom nadomestil na skoraj vseh drugih trgih in je po prodaji pametnih telefonov že prehitel Apple.
Enako se lahko zgodi tudi z drugimi električnimi in elektronskimi napravami ter seveda z vsemi izdelki na evropskih trgih, ki se že bojujejo s kitajsko konkurenco. Skratka, čeprav se finančni trgi vsaj včeraj niso odzvali na zaostrovanje razmer med ZDA in Kitajsko, pa bodo to lahko občutili v evropski industriji. Pri tem ni nujno, da bo vse slabo. Cenejši materiali lahko znižajo stroške nabave in s tem ceno končnih izdelkov. Cenejša jeklo in aluminij dvigujeta dobičke avtomobilistov, denimo.
