Sanacija bank
Preiskava v Banki Slovenije v nasprotju s pravom EU
Z zasegom dokumentov, ki so del arhivov ECB, Slovenija ni izpolnila obveznosti spoštovanja načela nedotakljivosti arhivov Unije, je odločilo Sodišče EU.
Odpri galerijo
Slovenija je v zadnjem obdobju na mednarodnih sodiščih doživela nekaj bolečih porazov. FOTO: Reuters
Bruselj – Slovenija je s kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije, povezano s sanacijo bank, kršila pravo EU.
Z enostranskim zasegom dokumentov, ki so del arhivov ECB, ni izpolnila svoje obveznosti spoštovanja načela nedotakljivosti arhivov Unije, je odločilo Sodišče EU. Poleg tega je Slovenija s tem, da ni ustrezno sodelovala z ECB, da bi odpravila protipravne posledice te neizpolnitve obveznosti, kršila tudi svojo obveznost lojalnega sodelovanja z Unijo.
Sodišče je pojasnilo, da arhivi Unije zajemajo arhive institucije Unije, kot je ECB, tudi če so hranjeni na mestih, ki niso stavbe in prostori Unije. Nacionalne centralne banke in njihovi guvernerji imajo hibridni status, saj so sicer nacionalni organi, vendar delujejo v okviru ESCB, ki ga sestavljajo te nacionalne centralne banke in ECB, so zapisali.
Sodišče je ugotovilo, da so dokumenti zajeti s pojmom »arhivi ECB«, tudi če so v posesti nacionalnih centralnih bank, in ne ECB. Če nacionalni organi enostransko zasežejo dokumente, ki spadajo v arhive Unije, kršijo načela nedotakljivosti arhivov. Evropska komisija je sicer priznala, da nima natančnih informacij o tem, katere zadevne dokumente so slovenski organi zasegli, tako da ne more ugotoviti, ali je treba za del teh dokumentov šteti, da so del arhivov Unije.
Vendar je sodišče ob upoštevanju velike količine zadevnih dokumentov, ki so bili zaseženi, in funkcij, ki jih mora guverner nacionalne centralne banke opravljati, štelo za dokazano, da so dokumenti, ki so jih zasegli slovenski organi, nujno vključevali dokumente, ki so del arhivov ECB. Sodišče je ugotovilo tudi, da so slovenski organi s tem, da so take dokumente zasegli enostransko, kršili načelo nedotakljivosti arhivov ECB.
Načelo nedotakljivosti arhivov Unije po presoji sodišča seveda ne pomeni, da dokumenti iz teh arhivov organom držav članic niso nikakor dostopni. Nacionalni organi za dostop do dokumentov iz arhivov Unije potrebujejo soglasje zadevne institucije ali – v primeru zavrnitve dostopa – odločbo sodišča Unije o dovoljenju, ki to institucijo zavezuje, da omogoči dostop do svojih arhivov, so zapisali.
Slovenski organi so s tem, da ECB do izteka roka, določenega v obrazloženem mnenju, niso dovolili, da bi med dokumenti, zaseženimi 6. julija 2016, opredelila dokumente, ki so povezani z izvajanjem nalog ESCB in Eurosistema, in s tem, da teh dokumentov Banki Slovenije niso vrnili, niso izpolnili svoje obveznosti lojalnega sodelovanja z ECB.
Slovenija mora odpraviti ugotovljene kršitve prava EU. Če jih ne bo, bo evropska komisija sprožila še en postopek za naložitev denarne kazni, ki je lahko nek znesek ali kazen za vsak dan trajanja kršitve. Slovenija mora plačati tudi stroške evropske komisije v sodnem postopku.
Že v tožbi, vloženi aprila lani, je evropska komisija trdila, da je bila s hišno preiskavo in zasegom v Banki Slovenije kršena nedotakljivost arhivov Unije. Hišna preiskava in zaseg sta bila opravljena enostransko, brez soglasja ECB in ob nesoglasju med ECB in slovenskimi organi, brez sklepa Sodišča Evropske unije. Kljub večkratnim opozorilom slovenski organi iz zasega niso poskušali izločiti dokumentov, ki so del arhivov Unije, in o tem niso konstruktivno razpravljali z ECB, so navajali.
Tudi generalna pravobranilka sodišča EU Juliane Kokott je septembra v svojih sklepnih predlogih ugotavljala, da je bilo s kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije (BS) kršeno evropsko pravo.
Pismo predsednika vlade Janeza Janše predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen, v katerem se je na začetku junija pozanimal, pod katerimi pogoji bi se bil Bruselj pripravljen odpovedati tožbi, nima nobenega vpliva na postopek.
Tedanji predsednik ECB Mario Draghi je že takoj po preiskavi julija 2016 poslal pismo predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in slovenskemu državnemu tožilstvu, v katerem je izrazil uradni protest zaradi, kot je poudaril, nezakonite zaplembe informacij ECB. Slovenske pristojne službe je pozval k odpravi kršitev.
Z enostranskim zasegom dokumentov, ki so del arhivov ECB, ni izpolnila svoje obveznosti spoštovanja načela nedotakljivosti arhivov Unije, je odločilo Sodišče EU. Poleg tega je Slovenija s tem, da ni ustrezno sodelovala z ECB, da bi odpravila protipravne posledice te neizpolnitve obveznosti, kršila tudi svojo obveznost lojalnega sodelovanja z Unijo.
Sodišče je pojasnilo, da arhivi Unije zajemajo arhive institucije Unije, kot je ECB, tudi če so hranjeni na mestih, ki niso stavbe in prostori Unije. Nacionalne centralne banke in njihovi guvernerji imajo hibridni status, saj so sicer nacionalni organi, vendar delujejo v okviru ESCB, ki ga sestavljajo te nacionalne centralne banke in ECB, so zapisali.
Sodišče je ugotovilo, da so dokumenti zajeti s pojmom »arhivi ECB«, tudi če so v posesti nacionalnih centralnih bank, in ne ECB. Če nacionalni organi enostransko zasežejo dokumente, ki spadajo v arhive Unije, kršijo načela nedotakljivosti arhivov. Evropska komisija je sicer priznala, da nima natančnih informacij o tem, katere zadevne dokumente so slovenski organi zasegli, tako da ne more ugotoviti, ali je treba za del teh dokumentov šteti, da so del arhivov Unije.
Vendar je sodišče ob upoštevanju velike količine zadevnih dokumentov, ki so bili zaseženi, in funkcij, ki jih mora guverner nacionalne centralne banke opravljati, štelo za dokazano, da so dokumenti, ki so jih zasegli slovenski organi, nujno vključevali dokumente, ki so del arhivov ECB. Sodišče je ugotovilo tudi, da so slovenski organi s tem, da so take dokumente zasegli enostransko, kršili načelo nedotakljivosti arhivov ECB.
Odziv evropske komisije
Posebnost primera je, da arhivi niso bili shranjeni v prostorih ECB, temveč v Banki Sloveniji, v njeni vlogi dela Evropskega sistema centralnih bank in delovanja pod pravom EU, so ocenili v evropski komisiji. »Sodbo bomo podrobno preučili, zlasti glede njenega pomena z vidika razumevanja, kaj je arhiv Unije,« so še sporočili.
Posebnost primera je, da arhivi niso bili shranjeni v prostorih ECB, temveč v Banki Sloveniji, v njeni vlogi dela Evropskega sistema centralnih bank in delovanja pod pravom EU, so ocenili v evropski komisiji. »Sodbo bomo podrobno preučili, zlasti glede njenega pomena z vidika razumevanja, kaj je arhiv Unije,« so še sporočili.
Načelo nedotakljivosti arhivov Unije po presoji sodišča seveda ne pomeni, da dokumenti iz teh arhivov organom držav članic niso nikakor dostopni. Nacionalni organi za dostop do dokumentov iz arhivov Unije potrebujejo soglasje zadevne institucije ali – v primeru zavrnitve dostopa – odločbo sodišča Unije o dovoljenju, ki to institucijo zavezuje, da omogoči dostop do svojih arhivov, so zapisali.
Slovenski organi so s tem, da ECB do izteka roka, določenega v obrazloženem mnenju, niso dovolili, da bi med dokumenti, zaseženimi 6. julija 2016, opredelila dokumente, ki so povezani z izvajanjem nalog ESCB in Eurosistema, in s tem, da teh dokumentov Banki Slovenije niso vrnili, niso izpolnili svoje obveznosti lojalnega sodelovanja z ECB.
Slovenija mora odpraviti ugotovljene kršitve prava EU. Če jih ne bo, bo evropska komisija sprožila še en postopek za naložitev denarne kazni, ki je lahko nek znesek ali kazen za vsak dan trajanja kršitve. Slovenija mora plačati tudi stroške evropske komisije v sodnem postopku.
Pritrdili argumentom ECB in evropske komisije
Že v tožbi, vloženi aprila lani, je evropska komisija trdila, da je bila s hišno preiskavo in zasegom v Banki Slovenije kršena nedotakljivost arhivov Unije. Hišna preiskava in zaseg sta bila opravljena enostransko, brez soglasja ECB in ob nesoglasju med ECB in slovenskimi organi, brez sklepa Sodišča Evropske unije. Kljub večkratnim opozorilom slovenski organi iz zasega niso poskušali izločiti dokumentov, ki so del arhivov Unije, in o tem niso konstruktivno razpravljali z ECB, so navajali.
Tudi generalna pravobranilka sodišča EU Juliane Kokott je septembra v svojih sklepnih predlogih ugotavljala, da je bilo s kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije (BS) kršeno evropsko pravo.
Pismo predsednika vlade Janeza Janše predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen, v katerem se je na začetku junija pozanimal, pod katerimi pogoji bi se bil Bruselj pripravljen odpovedati tožbi, nima nobenega vpliva na postopek.
Tedanji predsednik ECB Mario Draghi je že takoj po preiskavi julija 2016 poslal pismo predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in slovenskemu državnemu tožilstvu, v katerem je izrazil uradni protest zaradi, kot je poudaril, nezakonite zaplembe informacij ECB. Slovenske pristojne službe je pozval k odpravi kršitev.
