Od komisije za Kanglerjevo maščevanje do preiskave političnega konstrukta
Zahtevali so jo državni svetniki, poslanci pa imajo do ustanovitve številne zadržke, saj posega v načelo delitve oblasti.
Odpri galerijo
Franc Kangler, nekdanji poslanec, danes državni svetnik, je prepričan, da gre za politični pregon in da so bili postopki zrežirani. FOTO: Tadej Regent/Delo
Ljubljana – Poslanci so se dopoldne seznanili z ustanovitvijo že četrte preiskovalne komisije v tem mandatu. Nastala bo na zahtevo državnega sveta. Čeprav prihajajo različni pozivi o ločenosti treh vej oblasti, bodo ugotavljali morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona proti nekdanjemu mariborskemu županu, danes državnemu svetniku Francu Kanglerju.
Pobudniki med drugim navajajo, da so mu bile kršene človekove pravice, ki mu gredo po ustavi, evropskih konvencijah, pravice pa da mu je kršila tudi slovenska policija, ki domnevno nezakonito vodi določene svoje evidence.
»Prišlo je do hujših kršitev njegovih svoboščin. Zaradi krivične obsodbe na sedemmesečno zaporno kazen je bil v preteklosti tudi ob mandat svetnika,« je uvodoma dejal Marjan Maučec, prvopodpisani pod zahtevo za ustanovitev preiskovalke. Navedel je, da se je od 23 sodnih postopkov proti Kanglerju 21 končalo njemu v prid, dva pa sta še odprta. »Sodna oblast je na žalost nesmrtna in počne, kar počne. Ta preiskovalna komisija pa je zgodovinski akt, da si poslanci povrnete oblast in ugled nazaj, saj ste predstavniki ljudstva. Vi ste bili izvoljeni, vladajo pa tisti, ki imajo oblast nad neodvisnim sodstvom in mediji,« je še dejal.
Številni poslanci so do ustanovitve komisije zadržani, drugi jo podpirajo. Tudi Zmago Jelinčič (SNS) je prepričan, da bo njeno rojstvo prelomnica v političnem prostoru, saj da se tožilstvo in policija zlorabljata za politične obračune. »Človeka, ki je bil svetnik in poslanec, so začeli obdelovati v več kot 20 postopkih, a niti eden ni vzdržal.«
V SDS, tako Dejan Kaloh, menijo, da je komisija potrebna za to, da ugotovimo kakšne zakonodajne spremembe potrebujemo, da se kršitve človekovih pravic ne bi več dogajale v tako ekscesni meri. Da se ne smemo sprenevedati, da v sodstvu ni pritiskov, kar kaže tudi namerno škodovanje in diskreditiranje Kanglerja, pa pojasnjuje Blaž Pavlin (NSi).
V vladajoči LMŠ poudarjajo, da je načelo delitve oblasti grobo kršeno, prav tako vprašanje samostojnosti in neodvisnega državnega tožilstva, zato zelo resno dvomijo o dopustnosti ustanovitve takšne komisije. Pri tem se opirajo tudi na stališče zakonodajno-pravne službe (ZPS) državnega zbora, da pri tem ne gre za preiskovanje zadev javnega pomena – kar predvideva ustava –, ampak gre za Kanglerjevo zasebno zadevo. »Državni zbor nikakor nima pravice ali pristojnosti ocenjevati sodnih odločb,« je poudarila Tina Heferle, zato v stranki ne vedo, ali bodo v komisiji sodelovali.
Zaskrbljeni so tudi v SD, kjer spominjajo na opomin Greca, ki bo zaradi rojstva omenjene komisije septembra ocenjevala delitev pristojnosti med zakonodajno in pravosodno vejo oblasti pri nas, je napovedal Predrag Baković.
»Državni zbor ni tisti, ki nekritično sprejme vsako zahtevo za preiskavo. Gre za nevaren precedens, saj predlagatelj niti po pozivu ZPS ni prilagodil svoje zahteve zakonu, zato bi se zadeva zlahka imenovala Preiskava za maščevanje Franca Kanglerja sodnikom,« je bil kritičen Igor Zorčič (SMC). Podobno menijo v Levici, kjer pravijo, da do nje sploh ne bi smelo priti, saj Kangler z njo zlorablja svojo funkcijo državnega svetnika. »Državni zbor ne more biti mesto za županov boj, saj to pomeni napad na neodvisno sodstvo,« je ocenila Nataša Sukić.
Enako skeptični so v SAB, kjer prav tako še ne vedo, ali bodo sodelovali v komisiji.
Pobudniki med drugim navajajo, da so mu bile kršene človekove pravice, ki mu gredo po ustavi, evropskih konvencijah, pravice pa da mu je kršila tudi slovenska policija, ki domnevno nezakonito vodi določene svoje evidence.
Državnemu zboru ustanovitev posebnih komisij za preiskave o zadevah javnega pomena omogoča ustava. Zahtevati jo mora 30 poslancev ali državni svet, kar se je doslej zgodilo le dvakrat. O ustanovitvi ni glasovanja, z njo se poslanci samo seznanijo.
»Prišlo je do hujših kršitev njegovih svoboščin. Zaradi krivične obsodbe na sedemmesečno zaporno kazen je bil v preteklosti tudi ob mandat svetnika,« je uvodoma dejal Marjan Maučec, prvopodpisani pod zahtevo za ustanovitev preiskovalke. Navedel je, da se je od 23 sodnih postopkov proti Kanglerju 21 končalo njemu v prid, dva pa sta še odprta. »Sodna oblast je na žalost nesmrtna in počne, kar počne. Ta preiskovalna komisija pa je zgodovinski akt, da si poslanci povrnete oblast in ugled nazaj, saj ste predstavniki ljudstva. Vi ste bili izvoljeni, vladajo pa tisti, ki imajo oblast nad neodvisnim sodstvom in mediji,« je še dejal.
Po objavi prispevka so nas kontaktirali z vrhovnega državnega tožilstva, kjer razpolagajo z drugačno statistiko, kot jo navajata Kangler in državni svet.
»Proti Francu Kanglerju je bilo vloženih 11 obtožnih aktov in ena zahteva za preiskavo. Od tega so v petih zadevah tožilci ocenili, da zaradi izpada nekaterih dokazov (pridobljenih na podlagi prikritih preiskovalnih ukrepov), nimajo dovolj dokazov, zato so akte umaknili; v dveh zadevah je po vloženi obtožnici zunajobravnavni senat odločil, da se obtožba ne dopusti; v eni zadevi je bila izdana oprostilna sodba, na katero se je državni tožilec pritožil, vendar je sodišče postopek zaradi zastaranja ustavilo,« so pojasnili.
V treh zadevah proti Kanglerju kazenski postopek še ni zaključen. Tožilstvo je zavrglo (izločilo) 24 zadev, v katere je vpleten.
»Proti Francu Kanglerju je bilo vloženih 11 obtožnih aktov in ena zahteva za preiskavo. Od tega so v petih zadevah tožilci ocenili, da zaradi izpada nekaterih dokazov (pridobljenih na podlagi prikritih preiskovalnih ukrepov), nimajo dovolj dokazov, zato so akte umaknili; v dveh zadevah je po vloženi obtožnici zunajobravnavni senat odločil, da se obtožba ne dopusti; v eni zadevi je bila izdana oprostilna sodba, na katero se je državni tožilec pritožil, vendar je sodišče postopek zaradi zastaranja ustavilo,« so pojasnili.
V treh zadevah proti Kanglerju kazenski postopek še ni zaključen. Tožilstvo je zavrglo (izločilo) 24 zadev, v katere je vpleten.
Preprečiti nadaljnje ekscese
Številni poslanci so do ustanovitve komisije zadržani, drugi jo podpirajo. Tudi Zmago Jelinčič (SNS) je prepričan, da bo njeno rojstvo prelomnica v političnem prostoru, saj da se tožilstvo in policija zlorabljata za politične obračune. »Človeka, ki je bil svetnik in poslanec, so začeli obdelovati v več kot 20 postopkih, a niti eden ni vzdržal.«
K bolj neodvisnemu sistemu lahko prispevamo vsi, predvsem pa nosilci javnih funkcij, ki se morajo zavedati, da ima vsaka izrečena beseda svojo težo, pravi Andreja Katič. FOTO: Leon Vidic/Delo
Andreja Katič, pravosodna ministrica:
»Da bi pravosodni deležniki lahko nemoteno, dobro in učinkovito opravljali svoje zakonske naloge, morajo biti neodvisni od vsakokratne oblasti. Vlada jim je dolžna zagotavljati vzvode za opravljanje nalog, pri tem pa se vzdržati posega v vsebino njihovih odločitev. Zgolj zapis v ustavi, da je Slovenija demokratična republika, ki temelji na načelu razdelitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, ne bo imel želenega učinka, če v tem okviru ne bomo delovali vsi.«
»Da bi pravosodni deležniki lahko nemoteno, dobro in učinkovito opravljali svoje zakonske naloge, morajo biti neodvisni od vsakokratne oblasti. Vlada jim je dolžna zagotavljati vzvode za opravljanje nalog, pri tem pa se vzdržati posega v vsebino njihovih odločitev. Zgolj zapis v ustavi, da je Slovenija demokratična republika, ki temelji na načelu razdelitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, ne bo imel želenega učinka, če v tem okviru ne bomo delovali vsi.«
V SDS, tako Dejan Kaloh, menijo, da je komisija potrebna za to, da ugotovimo kakšne zakonodajne spremembe potrebujemo, da se kršitve človekovih pravic ne bi več dogajale v tako ekscesni meri. Da se ne smemo sprenevedati, da v sodstvu ni pritiskov, kar kaže tudi namerno škodovanje in diskreditiranje Kanglerja, pa pojasnjuje Blaž Pavlin (NSi).
Poseg v neodvisno sodstvo
V vladajoči LMŠ poudarjajo, da je načelo delitve oblasti grobo kršeno, prav tako vprašanje samostojnosti in neodvisnega državnega tožilstva, zato zelo resno dvomijo o dopustnosti ustanovitve takšne komisije. Pri tem se opirajo tudi na stališče zakonodajno-pravne službe (ZPS) državnega zbora, da pri tem ne gre za preiskovanje zadev javnega pomena – kar predvideva ustava –, ampak gre za Kanglerjevo zasebno zadevo. »Državni zbor nikakor nima pravice ali pristojnosti ocenjevati sodnih odločb,« je poudarila Tina Heferle, zato v stranki ne vedo, ali bodo v komisiji sodelovali.
Več o preiskovalnih komisijah:
Preiskovalne komisije z več dima kot ognja
Resni nadzor ali predstava za javnost
Preiskovalne komisije z več dima kot ognja
Resni nadzor ali predstava za javnost
Zaskrbljeni so tudi v SD, kjer spominjajo na opomin Greca, ki bo zaradi rojstva omenjene komisije septembra ocenjevala delitev pristojnosti med zakonodajno in pravosodno vejo oblasti pri nas, je napovedal Predrag Baković.
»Državni zbor ni tisti, ki nekritično sprejme vsako zahtevo za preiskavo. Gre za nevaren precedens, saj predlagatelj niti po pozivu ZPS ni prilagodil svoje zahteve zakonu, zato bi se zadeva zlahka imenovala Preiskava za maščevanje Franca Kanglerja sodnikom,« je bil kritičen Igor Zorčič (SMC). Podobno menijo v Levici, kjer pravijo, da do nje sploh ne bi smelo priti, saj Kangler z njo zlorablja svojo funkcijo državnega svetnika. »Državni zbor ne more biti mesto za županov boj, saj to pomeni napad na neodvisno sodstvo,« je ocenila Nataša Sukić.
Enako skeptični so v SAB, kjer prav tako še ne vedo, ali bodo sodelovali v komisiji.
V tem mandatu delujejo že tri preiskovalne komisije:
- o pranju denarja v NKBM, domnevno nezakonitem financiranju politične stranke SDS in njene volilne kampanje 2018
- o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav medicinske opreme
- o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB
