Kopač Mrakova: Ob tako šibki politični moči ne bi več sprejela mesta ministrice za delo

Anja Kopač Mrak za zadnje leto drugega mandata na mestu ministrice za delo napoveduje sprejetje resolucije o družinski politiki in socialno aktivacijo za dolgotrajno revne. O zakonu o delovnih razmerjih pa se pogajajo socialni partnerji. Izrazila je nezadovoljstvo s kadrovsko podhranjenostjo ministrstva in pomanjkanjem politične moči v koaliciji.

Ena od zadnjih odločitev vlade je bila oblikovanje proračuna za prihodnji dve leti. Kopač Mrakova je zadovoljna, da se z njim zlasti pri pokojninah odpravljajo varčevalni ukrepi. »Tako lahko upokojenci prihodnje leto pričakujejo redno in izredno uskladitev pokojnin. Tudi za letni regres upokojencev bo več denarja,« je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti napovedala v pogovoru za STA in dodala, da bo približno 45.000 družin iz 7. in 8. dohodkovnega razreda prvič po sprejetju varčevalnega zakona znova dobilo otroški dodatek.

»Po drugi strani pa sem razočarana, ker bi glede na višino gospodarske rasti pričakovali, da se odpravijo še nekateri varčevalni ukrepi,« je dejala in ob tem izpostavila varčevanje pri državnih štipendijah in zamrznitev usklajevanja socialnih transferov.

Ljudje si želijo socialne varnosti

Ministrstvo je bilo uspešno pri pripravi novel zakonov o inšpekciji dela in o urejanju trga dela, ki sta prestali parlamentarno sito, o noveli zakona o delovnih razmerjih pa se socialni partnerji še pogajajo. Po njenih besedah je pri tem v ospredju iskanje rešitve, ki bi zagotovila večjo fleksibilnost na trgu dela, vendar ne na račun varnosti.

»Kot ministrica, ki sem socialdemokratka, absolutno nasprotujem temu, da bi se fleksibilnost uvajala na račun varnosti,« je poudarila Kopač Mrakova. Osnovni predlog ministrstva je tako usmerjen v rešitev, da bi obstoječi možnosti sporazumne prekinitve delovnega razmerja dodali pravico do prijave na zavod za zaposlovanje in do prejemanja denarnega nadomestila.

»Ljudje se danes, če nimajo zaposlitve zagotovljene vnaprej, ne odločijo za prekinitev delovnega razmerja, saj bi to pomenilo, da so naslednji dan popolnoma brez socialne varnosti,« je dejala Kopač Mrakova. Tako predlagajo, da bi osebam, ki se odločijo za sporazumno prekinitev delovnega razmerja, pripadalo denarno nadomestilo, ki bi ga plačal delodajalec.

Kadrovski primankljaj

Ministrica je pojasnila, da so na ministrstvu pripravili izračune, delodajalci in sindikati pa se dogovarjajo predvsem o tem, koliko časa bi oseba prejemala to nadomestilo in na kakšen način zagotoviti primerljivost s socialno varnostjo, ki jo imajo osebe v primeru odpovedi zaradi poslovnega razloga. O tem, kdaj je pričakovati zbližanje stališč, ni želela špekulirati, verjame pa, da se bo »tudi z novim vodstvom ključnih akterjev socialni dialog premaknil z mrtve točke«. Hkrati z delom v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ni najbolj zadovoljna. Po njenem mnenju bi namreč morali preseči osnovni konflikt med delom in kapitalom.

Delodajalci sicer ob hitri gospodarski rasti že poročajo o vse večjem kadrovskem primanjkljaju. Ministrica ob tem ni opozorila le na številčni primanjkljaj, temveč tudi na pomanjkanje kadrov z določenimi znanji. Meni, da je dolgoročno nujna boljša povezanost izobraževalnega sistema in trga dela, vendar ne tako, da bi bil izobraževalni sistem podrejen potrebam trga dela. Upa, da bo dal rezultate v tej smeri tudi zakon o vajeništvu. »Hkrati pa moramo kot družba in država narediti mnogo več za vseživljenjsko učenje,« je prepričana Kopač Mrakova.

Poudarila je, da se bo s pomanjkanjem delovne sile sicer stanje do določene mere samo po sebi izboljšalo. Ministrstvo si po njenih besedah veliko obeta tudi od projekta, ki ga bo izvajal Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad in v katerem bo delodajalcem na voljo 30 milijonov evrov za izobraževanje kadrovskih služb in promocijo inovativnih pristopov pri upravljanju s kadri različnih generacij.

Po drugi strani izziv predstavlja strukturna brezposelnost. Med posamezniki, ki najbolj občutijo njene posledice, so po besedah ministrice danes pogosteje kot v preteklosti starejši z nižjo izobrazbo in zdravstvenimi težavami, kar zahteva dodatno skrb. »Edini ukrep, ki daje rezultate, je aktivna politika zaposlovanja,« je poudarila. Ob tem je opozorila, da Slovenija za te ukrepe namenja relativno majhen delež BDP.

Ob tem je spomnila na Jamstvo za mlade. »Rezultat, da se je od septembra 2014 do danes stopnja brezposelnosti med mladimi znižala za 42 odstotkov, je impresiven,« je poudarila.

Tretjina se po zavodu upokoji

Na očitke, da ukrepi aktivne politike zaposlovanja ne prinašajo učinkov, primerljivih z vloženimi sredstvi, je Kopač Mrakova odgovorila, da zmotnost takega prepričanja dokazujejo tako mednarodne kot domače evalvacije. »Eden najbolj učinkovitih ukrepov je usposabljanje na delovnem mestu, kjer je več kot 70 odstotkov izhodov v zaposlitev,« je poudarila.

Za večjo vključenost starejših na trg dela po njenih ocenah ni smiselno le zviševati upokojitvene starosti, saj bi s tem povzročili odhod mnogih delavcev na zavod za zaposlovanje, kjer bi dočakali upokojitev. »Tretjina ljudi se žal upokoji po tistem, ko so bili na zavodu za zaposlovanje. Delodajalci morajo biti bolj pripravljeni, da bodo delavci lahko delali dlje. Rešitve so prilagoditev delovnih mest, drugačen odnos do starejših in predvsem vodenje karierne poti prek celotnega življenjskega cikla,« je ocenila.

Ob tem je poudarila še, da rešitve iz zadnje pokojninske reforme zagotavljajo vzdržno pokojninsko blagajno do leta 2020. Bela knjiga o pokojninah in izhodišča za spremembe na tem področju, ki jih je sprejel ESS, pa so podlaga za njenega naslednika, meni.

Pri ukrepih za pospešitev zaposlovanja pomembno vlogo igra tudi zavod za zaposlovanje, s katerim je po ocenah ministrice danes »mnogo manj težav, kot jih je bilo«. »Vesela sem, da so se mnogo bolj odprli za sodelovanje z delodajalskimi organizacijami in sindikati. Ima pa, kot vsaka organizacija, tudi določene rezerve,« je dejala.

Strukturna brezposelnost je tudi eden od dejavnikov, ki generirajo dolgotrajne prejemnike socialnih pomoči in skupino socialno izključenih. Stopnja revščine je sicer padla, a ministrica priznava, da posamezniku ta podatek ne pomeni nič. »V Sloveniji je določena struktura ljudi, ki so vedno bolj izključeni, in to je širši družbeni problem. S socialnimi transferi lahko nekaj dosežemo, a ne bistveno več. Slovenija ima namreč v evropskem merilu najvišjo stopnjo učinkovitosti socialnih transferov.
Zaradi ukrepov 42 odstotkov ljudi ne živi v revščini, medtem ko je povprečje evropskih držav 35 odstotkov,« je pojasnila.
»Ključno je zagotoviti dovolj denarja za preživetje, veliko pa si obetam tudi od programa socialne aktivacije,« je navedla. V septembru in oktobru sicer potekajo prve napotitve v pilotne programe, za katera so dobili evropska sredstva.

Delež humanitarnih in nevladnih organizacij vse bolj pomemben

Priznava, da se krepi občutek ljudi, da se država umika iz pomoči revnim in da je vedno bolj pomemben delež humanitarnih in nevladnih organizacij. »To pomeni, da se država ne uspe dovolj dobro približati ljudem in povedati, da zagotavlja pomoč,« je poudarila in pri tem izpostavila, da nevladnim in humanitarnim organizacijam na področju socialnega varstva država daje 15 milijonov evrov. »Plačujemo strokovni kader, sofinanciramo različne programe. Delujemo z roko v roki,« je zagotovila.

Eden večjih projektov v njenem mandatu je reorganizacija centrov za socialno delo. Novela, ki jo ureja, se bo začela uporabljati 1. oktobra 2018. Kljub grožnji z vetom v DS pa ministrica poudarja, da so pri pripravi novele »zagotovili popolno podporo vseh ključnih akterjev na tem področju. To daje zagotovilo, da bo implementacija v praksi lažja.«

Med uspehe svojega mandata med drugim šteje še sprejem novega družinskega zakonika in prepoved telesnega kaznovanja otrok. »Pred nami je sprejetje resolucije o družinski politiki za naslednjih deset let. Po predlogu zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je že bil v javni razpravi, pa bomo skušali z notranjimi prerazporeditvami zagotoviti manjkajoče tri milijone evrov za vrnitev dodatka za veliko družino vsem upravičencem in da bodo vsi novorojenčki ob rojstvu dobili dobroimetje,« je napovedala za prihodnje obdobje.

Spomnila je še, da bodo konec oktobra prvič izplačane minimalne pokojnine v višini 500 evrov. Prejelo jih bo približno 42.000 upokojenih, od tega dve tretjini žensk.

»Želela bi si tudi nekaterih drugih sprememb. Toda ministrstvo nima dovolj kadra. Od leta 2012 do danes je izgubilo 49 ljudi,« je opozorila in dodala, da absolutno potrebujemo direktorat za dolgoživo družbo. »Poleg tega smo zelo zbirokratizirana država. Morali bi se osredotočiti na uresničevanje obstoječih zakonov," je še prepričana Kopač Mrakova. Opozorila je tudi na šibkost SD v koaliciji in dodala, da »nikoli več ne bi sprejela mesta ministrice za delo, če ne bi bili močnejši«.