Kako po koroni? Aduti v rokah klubov, ki ustvarjajo

Korona je letos rokometašem Celja Pivovarne Laško vrnila, kar jim je lani vzela. Prejšnjo pomlad je zaradi pandemije koronavirusa odpadla osmina finala lige prvakov proti Kielcam. Kot kaže, bodo prav Poljaki prvi tekmeci pivovarjev v letošnjih izločilnih bojih elitnega tekmovanja. Predsednik kluba Jernej Smisl gleda širše in tudi v težkih časih vidi izzive, ki se bodo obrestovali, ko bo zdravstvene krize konec. Takrat bodo na boljšem zdravi klubi, kakršno je Celje PL.


 

»Nič me ne ustavi«, je vaš zadnji moto, ki ste ga predstavili pred tekmo z Barcelono. Kakšno je njegovo sporočilo?

Slogan je povzetek dogajanj v zadnjem letu, od covida in z njim povezanih težav, do napornega razporeda, težkih tekmecev, neugodnih razmer na trgu ... Želimo, da se čim več ljudi z njim poistoveti. Kot kaže, bomo tudi osmino finala igrali pred praznimi tribunami. Kdor bo kupil majico s tem sloganom, zapisanim v vseh evropskih jezikih, bo na nek način prisoten na tekmi in bo pomagal klubu v težkih časih. Če se bo okrog kluba nabrala pozitivna energija, je vse mogoče.


 

Je osmina finala darilo za trud, ki ste ga vložili v zadnjih dveh sezonah? V tej se vam je šesto mesto v skupini že precej izmikalo.

Verjeli smo, da si lahko tudi na igrišču zagotovimo napredovanje in v normalnih okoliščinah bi si ga. Splet okoliščin je prinesel odločitev, da se vseh 16 ekip uvrsti v nadaljevanje, kar je pošteno. Naj povem, da je Celje Pivovarna Laško eden redkih klubov, ki ni odpovedoval tekem, vedno smo delali ogromno preventivnih korakov, da ni prišlo do okužb. To je nekakšen dokaz, da se dobro vrača z dobrim. Nismo taktizirali, vedno smo šli na gostovanja, odpovedali smo samo tekmo z Zagrebom 24. decembra, a še to s plemenitim namenom. Želeli smo namreč obvarovati reprezentante Slovenije in Hrvaške pred bližnjim svetovnim prvenstvom v Egiptu. Smo pa tudi to tekmo potem odigrali.


 

Ste obupali nad željo, da bi si osmino finala konec marca lahko ogledalo vsaj omejeno število navijačev v Zlatorogu?

Upanje umira zadnje, ampak glede na način, na katerega se dogodki odvijajo, je vse manj verjetno, da bomo lahko odprli vrata gledalcem. Spremljam dogajanje v tujini, tudi v severnoameriških ligah, ocenjujem, da bo ta prehod do 50-odstotne zasedenosti dvoran zelo dolgotrajen.


 

Bi lahko hitri testi ponudili neko hitrejšo, vsaj kratkoročno rešitev?

Rešitev je več, konec koncev je vse več ljudi, ki so preboleli covid-19, vse več je cepljenih. Nekatere stvari se odpirajo, ampak počasi. Če se malce pošalim in sem optimist, lahko rečem, da bodo v četrtfinalu verjetno že lahko navijači v Zlatorogu.
 

Ste klub s tradicijo, bili ste prvi s trajnostnim poročilom, prejeli ste priznanje za najboljšo rokometno akademijo, ste slovenska športna znamka leta. Temelji, ki pritrjujejo sloganu, da vas nič ne ustavi?

To so vse trdni temelji, ki jih mora nadgraditi še rezultat, saj vsi tekmujemo za to, da zmagamo. Šest sezon smo se trudili uvrstiti v osmino finala, zdaj smo se dvakrat zapored. Rezultatsko zadoščenje je prišlo, a to ne jamči, da bo jutrišnji dan samo zaradi tega lepši. Lepši bo zaradi 500 otrok, ki jih imamo v podmladku. Lepši, ker nobeden od sponzorjev ni manjšal vložkov med korono, to pa zato, ker je klub znal kompenzirati marketinške vložke na druge načine. To so ti temelji, na katerih gradimo prihodnost. Trajnostno poročilo je samo posledica vseh teh dejavnosti zadnjih sedem ali osem let, ko se je gradila finančna stabilnost. Šele ko enkrat igralcem in trenerjem ne dolguješ dveh, treh plač, lahko začneš razmišljati o drugih stvareh.


 

Kakšna je trenutna finančna forma kluba?

Rekel bi, da dobra, se pa vse bolj pozna dolgotrajnost epidemije, veča se primanjkljaj prihodkov iz vstopnic, manj je možnosti trženja na dogodkih v živo. Umirja se trg iz vidika višin odškodnin za igralce. To so bili vse viri, ki so dopolnjevali sponzorska in sistemska sredstva, pri slednjih imam v mislih predvsem občinska. Ravno včeraj sem se pogovarjal s kolegi iz Kiela, ki so mi povedali, da na sezono samo z vstopnicami zaslužijo pet milijonov evrov. V zadnjem letu je bil ta zaslužek ničen. To bo pustilo posledice in tudi Celje ni imuno na to.


 

Vemo, da najboljši igralec Josip Šarac odhaja, ker si klub ne more privoščiti njegove plače. Predstavili ste dve okrepitvi, tudi občasnega slovenskega reprezentanta Aleksa Vlaha. Bo Celje na vsaj podobni ravni tudi v naslednji sezoni, ali lahko pričakujemo nove odhode?

Kakovostni stik z Evropo bomo vsekakor ohranili. Poglejte, kdo je na zadnjem mestu v skupini A: Vardar, zadnji redni evropski prvak, s štirimi točkami. Mi jih imamo šest. Rezultat je odvisen od mnogih dejavnikov. Letos smo nekajkrat nesrečno izgubili za gol, potem pa nenadejano zmagali v Nantesu. Naslednje leto bo ekipa konkurenčna, fantje so se v dveh letih in pol navadili sistema trenerja Tomaža Ocvirka. Je pa naša usoda takšna, da fantje pridejo, se izbrusijo in gredo v večje klube. Tako je z Josipom, tako je bilo z mnogimi pred njim. Uspešni bomo, če se bo ta proces nadaljeval.


 

Vladni koronapaketi naj bi v večji meri zaobšli šport. Ste si obetali več pomoči države?

Naši rokometaši so v večini primerov samostojni podjetniki, ki so lahko uveljavljali državno pomoč. Iz tega naslova smo počrpali veliko sredstev. V predzadnjem PKP je bilo tudi sprejeto povračilo stroškov testiranj in verjamemo, da se bo to uresničilo. V bistvu je bolj pereč sistemski problem v financiranju slovenskega športa, ki je star že več kot celjski naslov evropskega prvaka (2004; op. p.). Upam, da bo prav korona zadeve premaknila. Že leta 2014 je bila na mizi pobuda o davčnih olajšavah za sponzorska sredstva v športu, a je potem poniknila. Zdaj se je zgodil premik pri dohodnini, državljani lahko klubu ali društvu namenijo en odstotek dohodnine, to je lahko velik vir prihodkov za šport. Je pa res, da je zdaj žogica na strani nas klubov in zvez, da znamo to s trga pobrati in prepričati čim več navijačev, da namenijo odstotek svoje dohodnine športu.


 

Kakšni so dolgoročni načrti kluba, ko enkrat ne bo več v vsakem stavku korone?

Vsekakor je to ohranitev statusa evroligaša. Še bolj bomo delali na podmladku, ker smo zdaj videli, da je v težkih časih lastna baza igralcev neprecenljiva. V nekem trenutku si bomo zastavili bolj ambiciozne cilje, a nikakor s tem ne bomo ogrožali kluba. Kaj ti pomaga, da nekaj osvojiš, če potem sledi stečaj. Ocenjujem, da bo korona močno premešala karte v Evropi. Najbolj prizadeti so najbogatejši klubi. Cene in plače igralcev se bodo spustile na bolj normalno raven in mnogi bodo dostopni manjšim klubom. Verjetno se bo marsikdo vrnil domov. V prednosti pa bodo klubi, ki tudi proizvajajo in ne zgolj kupujejo.