Brezglutenska dieta, da ali ne
Pri brezglutenski dieti je je nevarnosti kar veliko. Poleg prenizkega vnosa vlaknin obstaja resno tveganje za prenizek vnos vitaminov B6 in B12, vitamina D, vitamina A in folne kisline, kalcija, magnezija, bakra, cinka in železa.
Vsa našteta mikrohranila imajo pomembne funkcije v energijski presnovi in obnovitvenih procesih v telesu.
Če ne poznate hranilnih vrednosti živil in ne veste, da lahko poleg riža, krompirja in koruze uživate tudi proso, amarant, ajdo, kvinojo in podobno negliadinsko hrano, boste morali svoji prehrani dodajati prehranska dopolnila z navedenimi vitamini.
Ali je prehrana, ko namesto normalne hrane »preventivno« jemo »dietno« in jo kombiniramo z dopolnili, sploh koristna za vaše zdravje, pa si boste morali odgovoriti sami.
Nevarna pot brezglutenske prehrane
A pot brezglutenske prehrane pravzaprav ni le nevarna, je že kar zelo nevarna. Da se na njej obdržimo brez dodatnih zdravstvenih težav, potrebujemo znanje.
Ker gre za strokovni problem, bi jim lahko rekli tudi »strokovni oprimki«. V današnji medicini to imenujemo tudi multidisciplinarni in multimodalni pristop.
Glede na vse dileme, ki sem jih odprla v zgornjih odstavkih, je verjetno precej jasno, da se s problemom bolezenskih stanj, ki jih povezujemo s celiakijo, ukvarja kar nekaj medicinskih strok. Pa še kakšna zraven. Omenila sem živilske tehnologe.
Multidisciplinarnost
Medicinske stroke pripravljajo tudi priporočila za diagnostiko teh bolezenskih stanj. V mejnih primerih je njihova diagnostika precej zahtevna.
Zato obstaja velika možnost, da bomo s »samodiagnozo« zgrešili. In si lahko nakopali še kakšne druge težave. Prva pomoč pri prehranskih težavah, ki se stopnjujejo v težave z delovanjem prebavil, je nedvomno osebni zdravnik.
Po medicinskem pregledu, in ker osebni zdravnik svojega pacienta tudi dobro pozna, bo znal oceniti tudi težo in resnost problema. Poleg tega bo preveril še pacientovo splošno znanje in pojavnost drugih medicinskih težav, na primer slabokrvnosti. Ter ustrezno ukrepal.
Upajmo, da bo to ukrepanje kmalu še boljše in bodo lahko bolniki deležni tudi bolj specializirane prehranske obravnave na primarni ravni. Pod zdravnikovim nadzorom.
Če bo osebni zdravnik ocenil, da pacientovo težave potrebujejo dodatno obravnavo, ga bo seveda napotil h gastroenterologu ali drugemu ustreznemu specialistu. V skrajnih primerih slabega prehranskega stanja je potrebna tudi specializirana prehranska obravnava.
Za marsikaterega bolnika so prehranske težave tudi psihološko breme. Zato včasih ni odveč pomisliti tudi na to, da psihični stres povzroča tudi presnovni stres in še poslabša bolnikove težave. Pomoč ustreznega strokovnjaka ali včasih tudi tabletke za »srečo« bo primerna dopolnilna terapija tudi na tem področju.
Multimodalnost, beljakovine
Na drugi strani pa seveda tudi pri jasni diagnozi bolezenskega stanja brezglutenska dieta sama po sebi ni vedno zadostna rešitev, ki bo popravila vse težave.
Bolniku s celiakijo bi poleg brezglutenske prehrane verjetno koristili tudi presnovni pristopi, s katerimi bi znali ugotoviti, kako bolezenski odziv telesa na gluten vpliva na vnetne procese v telesu in bolnikovo presnovno stanje.
To strokovno danes poimenujemo presnovna fenotipizacija. Izraz zveni sicer »zahtevno«, a v osnovi opisuje le to, da tudi brezglutenska prehrana še vedno ne reši vseh bolezenskih težav.
Posameznikove, torej tudi bolnikove presnovne potrebe je namreč treba najprej prepoznati in glede na to načrtovati prehransko strategijo. Ki je v osnovi seveda še vedno brezglutenska.
Na primer, če ima bolnik močno izražene vnetne procese na sluznici tankega črevesja, je verjetno moteno tudi vsrkavanje hranil iz črevesja. Ko se vnetje pomiri, se to izboljša. Kar pomeni, da je oseba vsaj nekaj časa, ko se rane v črevesju celijo, v prehranskem primanjkljaju.
Ta je pogosto beljakovinski. A med vnetjem je spremenjen tudi odziv organizma na izkoristek prehranskih aminokislin (ki so v beljakovinah) pri gradnji beljakovinskih struktur. Mednje spadajo tudi mišice.
No, zdaj se vam že malce dozdeva, da je verjetno treba prilagoditi tudi vnos beljakovin in priskrbeti telo z ustreznimi aminokislinami. Ta izhodišča so pomembna predvsem za rizične populacijske skupine.
Na primer otroke, ki rastejo, in tudi za tiste, ki imajo slabo zalogo funkcionalne mase. Ti nimajo časa, da bi počakali, da se vnetje ob beljakovinsko neprilagojeni brezglutenski hrani poleže. Po enaki logiki je diagnoza celiakije tako tudi strup za športnike.
Multimodalnost, telesna aktivnost, zdravila
Ker primeren odmerek telesne aktivnosti zmanjšuje vnetne procese in pospešuje procese okrevanja v telesu, je v zdravljenje prehranskih težav, ki so že v osnovi skregane z optimalno regeneracijo, dobro vključiti tudi pravi odmerek telesne aktivnosti.
Kakšen je ta odmerek, bodo verjetno najbolje skupaj ugotovili bolnikov lečeči osebni zdravik, gastroenterolog ali drug vključeni specialist ter strokovnjak s področja gibalne terapije. Fizioterapevt ali kineziolog.
In ne nazadnje. Za zdravljenje vnetnih stanj, disfunkcije imunskega sistema, težav z delovanjem prebavil in druge medicinske težave ob spektru sindroma celiakije uporabljamo tudi posamezniku prilagojena zdravila.
Presoja o njihovem predpisovanju mora biti v rokah zdravnika! Ko vse seštejemo, dobimo veliko več kot le brezglutensko dieto, s katero naj bi rešili posameznikove zdravstvene težave. Torej, da ali ne?
