Kako naj sorodnici povem, da ne more več spati pri meni? (svetuje Bruno Šimleša)

Spoštovani g. Šimleša, 

Zelo rada prebiram vaše nasvete, in ker podobnega vprašanja še nisem zasledila v Svetovalnici, vam pišem s svojo dilemo, v upanju, da mi boste lahko svetovali. 

Imam težave s sorodnico. Obe sva stari malo čez 30 let. Jaz živim v Ljubljani, ona pa v manjšem slovenskem kraju. Jaz sem zaposlena, ona pa opravlja bolj priložnostna dela. Zadnje mesece je imela veliko takšnih del v Ljubljani in me je prosila za prenočišče. Seveda sem jo z veseljem gostila na kavču, živim namreč v enosobnem stanovanju in nimam veliko prostora. 

Problem je, da je to prenočevanje zdaj postalo kar stalnica. Sorodnica prespi pri meni tudi po trikrat na teden, včasih niti ne zaradi dela, ampak zato, da gre zvečer ven in se zgodi, da domov pride tudi po 2. uri zjutraj. Ko se je to ponočevanje zgodilo prvič, se nisem posebej vznemirjala, zdaj pa mi gre že pošteno na živce, saj me s svojim prihodom vedno zbudi in sem potem neprespana, vstajam namreč pred 7. uro zjutraj. 

Včasih se tudi zgodi, da kar ostane v stanovanju in je tam tudi, ko se jaz že vrnem iz službe in bi si želela malo miru, ampak ga seveda ni, ker začne takoj klepetati z mano in pričakuje, da se bova družili. 

Verjetno boste rekli, naj ji preprosto povem, da je ne morem več gostiti, a če sem iskrena, mi je nelagodno načeti ta pogovor. Ne maram konfliktov in se počutim še posebej nemočno, ker sva si v sorodu, in res ne želim ustvariti zamere, pa seveda se bodo potem vmešali še drugi sorodniki z mnenji, kako negostoljubna sem. 

Prosim, pomagajte mi, ker res čutim, da tako ne gre več. V službi sem vedno bolj nezbrana in se bojim, da bom imela težave z nadrejenimi, ampak ne znam tega razložiti sorodnici na način, da ne bo užaljena, ona je namreč precej svobodnjaška oseba, ki ob problemih zamahne z roko in se ne živcira. 

Ali obstaja lep način, kako naj se je »rešim«? Po tako napornem obdobju imam namreč občutek, da je niti enkrat na teden ali mesec ne morem več gostiti. 

Najlepša hvala že vnaprej, 

Bralka 

Odgovarja Bruno Šimleša, terapevt, sociolog in strokovnjak za odnose 

Draga moja, 

veseli me, da radi prebirate moje nasvete in upam, da vam je kakšen že prišel prav. Vsekakor vam bom tudi s tokratnim odgovorom poskušal pomagati pri vaši dilemi, za katero sicer že veste, kaj morate storiti, a ostaja vprašanje, kako to napraviti s čim manj čustvene škode. Pa poglejva. 

Pravite, da niste konfliktna oseba. To trditev morava razumeti v okviru lestvice. Obstajajo namreč odtenki konfliktnosti med dvema skrajnostma, ko je nekdo antikonfliktna ali pa izrazito konfliktna oseba. Predvidevam, da ste vi bližje prvi, antikonfliktni točki, samega sebe pa bi na primer umestil nekje v sredino, saj se dojemam kot selektivno konfliktnega. To pomeni, da ne iščem konfliktov in ne uživam v njih, vendar pa se bom vanje vključil, kadar bom čutil, da so koristni ali potrebni za moje bivanje. V konfliktu bom torej sodeloval, ker se zavedam, da ima vsak konflikt svojo ceno. In tega se na neki način zavedate tudi vi, ker se jih izogibate. 

A draga moja, treba se je zavedati, da ima svojo ceno tudi pasivnost. Kadar se na konflikt ne odzovemo, namreč konflikt ohranjamo v sebi. To se trenutno dogaja vam, ko molčite in ne načnete pogovora s sorodnico. Že res, da se sorodnica ne jezi na vas, vendar pa se vi jezite nanjo in na celotno situacijo ter jezo držite v sebi, kar dolgoročno ni dobro za vaše duševno in fizično zdravje. 

PREBERITE ŠE -> Sestra dvojčica me meče iz stanovanja

Vprašajte se torej, ali ni cena vaše pasivnosti morebiti višja od tiste, ki bi jo plačali, če bi sorodnico soočili z resnico. Kaj je najhujše, kar se lahko zgodi, če boste iskreni z njo? 

Lahko, da se bo odzvala negativno in o vas rekla kaj slabega. Lahko pa se tudi zgodi, da bo vašo odločitev sprejela brez drame in si poiskala drugo nastanitev. Glede na to, kako ste opisali njen značaj, je slednje povsem možno. 

Mislim, da bi bilo tudi dobro, da okrepite svojo samozavest in mnenje, ki ga imate o sebi, ter postanete manj odvisni od tega, kaj si drugi mislijo o vas, saj vam bo to pomagalo postaviti se zase. V družboslovju obstaja izraz družbeni jaz, ki razlaga, da del tega, kar mislimo o sebi, nastane pod vplivom tistega, kar drugi mislijo o nas. Manj, ko imamo izraženega mnenja o sebi, bolj nam je pomembno, kaj si drugi mislijo o nas. 

Iz vašega pisma sklepam, da ste dobrohotna in sočutna oseba, ki je zelo obzirna do drugih, vendar se morate začeti zavedati, da ni zdravo biti bolj pozoren do drugih kot do sebe. Začnite globlje ceniti svoje vrline in izberite sebe in svoj notranji mir namesto ugajanja drugim. Pomagate si lahko s tehniko Skrinja, ki sem jo opisal v svojih knjigah, najdete pa jo tudi v videoposnetkih na mojem YouTube kanalu. 

Menim, da je okrepitev samozavesti za vas na dolgi rok vsekakor dobra strategija, saj se boste na ta način prenehali izogibati nujnim konfliktom, in to tako v zasebnem kot poslovnem okolju. Kot sem že omenil na začetku, so nekateri konflikti, ki nam v življenju pridejo na pot, nujni in jih je vredno razčistiti. In ne skrbite, boljša samozavest ne pomeni, da boste začeli iskati konflikte kar vsepovprek, prepričan sem, da niste tip človeka, ki bi si na takšen način napihoval občutek lastne vrednosti. 

PREBERITE ŠE -> Sestrična sabotira vsako moje ljubezensko razmerje

Če sklenem, vam torej kratkoročno svetujem, da se s sorodnico pogovorite ali pa ji napišete pismo, v katerem razložite svoje želje glede bivanja. Glede na opis sorodničinega sproščenega značaja vam svetujem, da poskusite s pogovorom, saj ne obstaja velika nevarnost izbruha, hkrati pa bo to dobra vaja, kako se soočiti s konflikti, tudi za vas. Če čutite, da tega v tem trenutku res ne zmorete narediti, pa vsekakor sestavite pismo, verjamem, da boste to storili na zelo obziren način. 

Dolgoročno pa vam toplo svetujem, da krepite lastno predstavo o sebi in se učite glavne potrditve svoje vrednosti poiskati pri sebi (to je namreč sveta vloga vsakega izmed nas) ter da se ne izogibate konfliktnim situacijam, ki se tičejo vašega dobrega počutja. To, da boste razvili globlje prepričanje o svoji vrednosti, se seveda ne bo zgodilo čez noč, zato bodite potrpežljivi in si dajte čas. Za tako vreden namen je prav, da se potrudite malo bolj in dlje.

Vso srečo!