Ali to pomeni, da bom celo življenje samska? (svetuje Bruno Šimleša)

Spoštovani g. Šimleša, 

Zanima me vaše mnenje glede dileme, o kateri se mi zdi, da se ne govori dovolj iskreno. Stara sem 32 let in že pet let srečno samska. Za seboj imam nekaj neuspešnih partnerskih zvez in trenutno sploh ne iščem partnerja, ker sem spoznala, da mi je sami veliko bolje kot v paru. 

Ko sem se ozrla nazaj, sem ugotovila, da sem si izbirala zelo sebične partnerje. V vsako zvezo doslej sem sama dala več kot moški. Najprej se mi je zdelo samoumevno, da se trudim za odnos, odkar sem samska in se spominjam preteklih situacij, pa ne morem verjeti, kaj vse sem prenesla na račun svojih bivših. 

Seveda se ne slepim, da so vsi moški takšni. Poznam kar nekaj parov, kjer sta oba partnerja predana drug drugemu, se spoštujeta in si pomagata, a jaz preprosto še nisem spoznala takšnega zrelega moškega, ki bi bil hkrati tudi samski in bi se zanimal zame ali jaz zanj. 

Glede na to sem si tako pred nekaj leti dejala, da je bilo dovolj. Opravila sem s slabimi zmenki, nesramnimi tipi in neiskrenimi partnerji, ki izkoriščajo ali manipulirajo. Če je to vse, kar lahko pričakujem od zveze, me ne zanima. 

No in tu se pojavi moja dilema. V vsem tem času, odkar sem samska, namreč od vseh ljudi okoli sebe kar naprej poslušam, zakaj nimam partnerja. Ok, prijatelji me razumejo, ker je tudi med njimi nekaj samskih, ampak moja družina, starši, stari starši, strici, tete pa sodelavke in sodelavci … Večini se zdi nemogoče, da je nekdo srečen, četudi ni v paru. 

Na začetku sem bila potrpežljiva, zdaj pa me njihova vprašanja in pripombe zelo iritirajo. Ne vem, zakaj so vsi tako odločeni, da je bolje biti v slabem odnosu, kot pa sam. Jaz namreč tega ne vidim več tako. Nočem več pristati na povprečje, na nekaj za silo. Jaz hočem podobno mislečega partnerja, ki bo vreden mene, ne pa nekoga, ki mi bo bolj zagrenil življenje, kot pa ga obogatil. 

Vem, da je treba za dober odnos trdo delati in se prilagajati, ne zdi pa se mi fer, da ena oseba naredi vse, medtem ko druga to izkorišča. Ali je moje mišljenje res tako napačno? Ko to razložim komu od mojih bližnjih, mi rečejo, da sem preveč izbirčna in da bom na račun tega ostala sama. Ali je to res? 

Prosim, g. Bruno, kaj menite vi? Se je res bolje zadovoljiti s slabo zvezo, samo da na stara leta ne ostaneš sam, kot pa ohranjati upanje, da boš nekoč morda spoznal človeka, vrednega tvoje ljubezni? Nadaljujte branje TUKAJ - na Onaplus.si.