Veste, katero vrtnino sejemo še oktobra?

Blitva je ena tistih vrtnin, ki jih lahko gojimo tako rekoč vse leto. Najverjetneje izvira iz Sredozemlja, gojili in uživali so jo že stari Grki in Rimljani. Po trgovskih poteh se je razširila najprej po Evropi, saj uspeva tudi v hladnejših razmerah, danes pa so največje pridelovalke Italija, Španija, Francija ter Nizozemska in Švica. Iz Evrope je našla pot na druge celine, vse do Kitajske.

Glavno setev opravimo zgodaj spomladi, že marca jo sejemo v zaprtem prostoru, ko razvije nekaj listov, pa jo presadimo na prosto. Aprila jo že sejemo direktno na grede, pobirali jo bomo vse leto do pozne jeseni oziroma še dlje, v mili zimi bo celo dočakala pomlad.

Če smo že vso pobrali, jo lahko mirno posejemo še septembra in oktobra, rezali jo bomo že letos in pustili čez zimo, spomladi pa bo začela spet odganjati. Da bi se lepo obraščala, jo je treba pravilno rezati. Pobiramo le zunanje liste, vendar spodnjih nekaj centimetrov pustimo. Blitvo režemo z ostrim nožem in pazimo, da pri tem ne poškodujemo srčka rastline. Zelo pomembno je, da jo režemo sproti, saj če listi zrastejo preveč, na primer 30 centimetrov, postanejo neokusni.

Sadike blitve sadimo oziroma redčimo, če smo sejali, na razdaljo približno 30 centimetrov, med vrsticami naj bo razmik še malo večji. Posevek, ki ga bomo pustili prezimiti na prostem, pred hudim mrazom zaščitimo s kopreno ali še bolj enostavno, prekrijemo s slamo.


Ker je blitva bližnja sorodnica rdeče pese in špinače, tudi uporaba teh je precej podobna, jih ne sejemo skupaj. Dobro ji gre v družbi čebule, solate, fižola, kapusnic ter graha in paprike. Ne bo odveč, če zraven zasejemo tagetes, kapucinko ali ognjič. Prav tako je ne sejmo na grede, kjer sta predhodno rasli rdeča pesa ali špinača, najbolje je, če v kolobarju nasledi korenje.

Ljubitelji blitve vedo, da poznamo stebelno in listnato, prvo gojimo predvsem zaradi čvrstih, mesnatih, sočnih in debelih stebel, listnato uporabljamo podobno kot špinačo. Sicer pa se sorte razlikujejo tudi po barvi stebel in listov. Barve listov se raztezajo od svetle rumenozelene do zelo temnozelene, stebla pa so lahko skoraj bela, rumena pa vse do temnordečih.


Za gojenje je precej nezahtevna, zato bo uspevala tudi na vrtovih začetnikov. Rasla bo v skoraj vsaki zemlji, ne ozira se niti na sončno ali senčno lego. Niti vode ne potrebuje prav veliko razen v zelo sušnem poletju, ko jo je treba zalivati, sicer bo ušla v cvet.