RACE MANDARINKE
Veliki romantiki
Race mandarinke si ostanejo zveste vse življenje; samec je zelo barvit.
Odpri galerijo
Samčki so čudoviti. FOTO: Yujie Chen/Getty Images
Mandarinka je srednje velika raca iz rodu Aix, izvira s Kitajske. Živi v gozdnatih območjih ob vodi (potokih, močvirjih), kjer si poišče drevo z odprtinami za gnezdenje.
Mandarinka je zelo barvita, še posebno lep je samec. Prsni del je kostanjeve barve z navpičnimi črno-belimi črtami, trebuh in spodnji del telesa sta bela, hrbet in rep sta olivno rjava, zgornji del repa je modro-zelenkast, kljun je rdeč, noge belkaste z rumenimi stopali. Samica je siva in bela oziroma rjava, olivno rjava, glava in vrat sta siva, prsi ima bele, hrbet sivo rjav z več belimi madeži v spodnjem delu. Ima sivo-črn kljun, noge so rdečkasto-rumene. Povprečno je dolga od 41 do 51 centimetrov, razpon kril ima od 65 do 74 centimetrov. Samec je težak okoli 600 g, samica okoli 500.
Hranijo se sezonsko, čez dan in ponoči; hrano iščejo na vodni gladini pa tudi pod njo. Najraje jedo semena, žita, žuželke, tudi polže in ribe.
Samčevo dvorjenje je zelo impresivno: maha, se trese in spušča zvoke. Samica izleže od 8 do 10 jajc, do teh in tudi mladičkov je izjemno zaščitniška. Ko se izležejo, mati odleti na tla in kliče potomce, ki skočijo iz gnezda, se zakotalijo na tla, zanimivo je, da se pri tem ne poškodujejo. Ko je na tleh še zadnji, se zarod odpravi k vodi. Po osmih tednih mladičkom zraste perje, takrat so tudi sposobni leteti. Spolno dozorijo pri enem letu. Samec in samica sta si zvesta, dokler sta živa, njuna predanost na Kitajskem in Japonskem velja za simbol ljubezni, srečne, zakonske zvestobe.
Čeprav so izvorno s Kitajske, jih najdemo tudi v Evropi, v 18. stoletju so jih prinesli na staro celino, živi celo v Sloveniji. V divjini dočakajo sedem let, v živalskih vrtovih pa do deset.
Mandarinka je zelo barvita, še posebno lep je samec. Prsni del je kostanjeve barve z navpičnimi črno-belimi črtami, trebuh in spodnji del telesa sta bela, hrbet in rep sta olivno rjava, zgornji del repa je modro-zelenkast, kljun je rdeč, noge belkaste z rumenimi stopali. Samica je siva in bela oziroma rjava, olivno rjava, glava in vrat sta siva, prsi ima bele, hrbet sivo rjav z več belimi madeži v spodnjem delu. Ima sivo-črn kljun, noge so rdečkasto-rumene. Povprečno je dolga od 41 do 51 centimetrov, razpon kril ima od 65 do 74 centimetrov. Samec je težak okoli 600 g, samica okoli 500.
Povprečno je dolga od 41 do 51 centimetrov.
Hranijo se sezonsko, čez dan in ponoči; hrano iščejo na vodni gladini pa tudi pod njo. Najraje jedo semena, žita, žuželke, tudi polže in ribe.
Samčevo dvorjenje je zelo impresivno: maha, se trese in spušča zvoke. Samica izleže od 8 do 10 jajc, do teh in tudi mladičkov je izjemno zaščitniška. Ko se izležejo, mati odleti na tla in kliče potomce, ki skočijo iz gnezda, se zakotalijo na tla, zanimivo je, da se pri tem ne poškodujejo. Ko je na tleh še zadnji, se zarod odpravi k vodi. Po osmih tednih mladičkom zraste perje, takrat so tudi sposobni leteti. Spolno dozorijo pri enem letu. Samec in samica sta si zvesta, dokler sta živa, njuna predanost na Kitajskem in Japonskem velja za simbol ljubezni, srečne, zakonske zvestobe.
Čeprav so izvorno s Kitajske, jih najdemo tudi v Evropi, v 18. stoletju so jih prinesli na staro celino, živi celo v Sloveniji. V divjini dočakajo sedem let, v živalskih vrtovih pa do deset.
