RAJ DOMA

Silaža poplavljene koruze: kjer niso pustošile poplave ali neurja, je zrasla visoko v nebo

Zaradi tega ni pričakovati večjih težav.
Fotografija: Najprimernejši čas za siliranje je, ko je zrno v voščeni zrelosti, še mehko, ne pa več mlečno. FOTO: Maryviolet, Getty Images
Odpri galerijo
Najprimernejši čas za siliranje je, ko je zrno v voščeni zrelosti, še mehko, ne pa več mlečno. FOTO: Maryviolet, Getty Images

V zgodnjih urah 28. avgusta je ciklon Poppea prešel iz severne Evrope nad Ligursko morje in se od tam v smeri Elbe okrepil zaradi precej ogretega morja. Avgusta povprečna temperatura Ligurskega morja običajno niha med 23 in 24 °C, letos je presegla 27 in se povzpela celo do 28,3 °C. Tudi letos so Sredozemlje zajeli trije glavni vročinski valovi: Kerber, Haron in Neron, ki so na celini dvignili temperaturo do 48,2 °C.

Okoliška morja so absorbirala vso to toploto in se segrela na vrednosti, tipične za trope. Da bo nakopičena energija povzročila izjemno intenzivne nevihte, obilico padavin in toče, je že ob koncu preteklega tedna opozarjal spletni portal Ilmeteo.it. Nastala je velika nevarnost hudourniških poplav na območju Piemonta, Lombardije in Ligurije. Kmalu zatem se je fronta že pomikala proti vzhodu prek Milana, v dopoldanskem času je dosegla tudi Slovenijo. Ciklon Poppea je v višje lege prinesel tudi sneg, na primer na ledenik Marmolada v Dolomitih. Španijo in Italijo je ob močnih vetrovih prizadelo še močno deževje, ki je povzročilo obsežne poplave in zemeljske plazove.

Še ena pošiljka dežja

Vse do konca avgusta je vreme bolj spominjalo na jesenski čas kot pa na konec poletja. Po agoniji poplav v začetku avgusta je spet zavladal strah pred obilnim deževjem, ki ga je prinašal ciklon nad severnim Sredozemljem. Še najbolj so bili zaskrbljeni na območjih, kjer so jih prizadele nedavne poplave. Svojo moč je pokazala narava tudi v jugozahodnem delu Slovenije. Obalni predeli so bili pod vodo, v Vipavski dolini je poleg silovitih nalivov ponekod klestila toča. Tudi 29. avgust je bil v znamenju padavin, le da se je težišče nevihtnih celic preselilo z zahoda na vzhod, predvsem na območja koroške, savinjske in podravske regije in Zasavja. Do srede zjutraj je bilo v večjem delu Slovenije deževno z občasnimi dolgotrajnimi nalivi in grmenjem. Ponekod je v kratkem času padlo od 50 do 80, lokalno tudi blizu 100 l dežja/m2. Zadnji dan avgusta se je vremensko dogajanje počasi umirilo, le na jugu države so bile ponekod še krajevne plohe in nevihte. Tudi ohladilo se je, najnižje jutranje temperature zraka so bile od 10 do 15 °C, ob morju okoli 17 °C, najvišje dnevne od 14 do 18 °C, na Primorskem do 22 °C. Vse do srede so z visoko vodo in poplavno nevarnostjo grozile reke in hudourniki. Zaradi spremenjenih odtočnih razmer so reke in hudourniki lahko poplavljali tudi na neobičajnih območjih.

Zadnji dan avgusta se je vremensko dogajanje počasi umirilo. FOTO: Blaž Samec
Zadnji dan avgusta se je vremensko dogajanje počasi umirilo. FOTO: Blaž Samec

Medtem so se v nekaterih delih Grčije borili z ognjeno stihijo. Številne požare so spodbujali močni vetrovi in temperature, ki so se na več mestih povzpele nad 40 °C. Na severovzhodu Grčije v bližini meje s Turčijo je bil hkrati največji požar v EU vse od začetka beleženja leta 2000. Uničil je več kot 81.000 hektarjev površin. Južnoevropske države so zaradi vročih in suhih poletij še posebno nagnjene h gozdnim požarom. Vse večjo pogostost in intenzivnost takšnih požarov pripisujejo podnebnim spremembam, pri čemer ugotavljajo, da je bilo leto 2022 drugo najslabše glede škode zaradi gozdnih požarov po letu 2017.

Zoreča koruza

Tam, kjer niso pustošile poplave ali neurja s točo, so koruzne rastline zrasle visoko v nebo. Ko določamo primerno zrelost koruze za siliranje, se oziramo na zrelost zrnja. Najprimernejši čas za siliranje je, ko je zrno v voščeni zrelosti, še mehko, ne pa več mlečno, vsebovati mora od 300 do 400 g suhe snovi na kg zrnja. Izjemoma lahko siliramo koruzo tudi kasneje, če ima rastlina dobro izraženo dolgo zelenost oz. stay green efekt. Še vedno se je več kot tretjina silira prepozno, s preveč sušine v zrnju.

Za siliranje poplavljene koruze veljajo podobna načela kot za siliranje običajne. Silirati moramo, ko je koruza v primerni zrelosti, in izvesti vse postopke za preprečevanje vdiranja zraka v silažo. Pozna žetev je tudi ob običajnih letinah med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za povečane vsebnosti mikotoksinov v koruzni silaži. Podatki iz leta 2010, ko so bila podobno kot letos koruzna polja marsikje poplavljena, kažejo, da se koruza s poplavljenih njiv dobro silira in da zaradi tega ni pričakovati večjih težav.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije