Pasja dlaka ni odpadek

Če jo spredemo, lahko z njo pletemo, kvačkamo ali tkemo. S predelavo v uporabne izdelke pasja dlaka ni več odpadek, ampak postane trajen in topel spomin na naše štirinožce, hkrati pa je droben prispevek k ohranjanju okolja.

Mehka čarovnija

Že od otroštva vem, da lahko pasjo dlako koristno uporabimo. V širši družini imamo več psov in s prijateljico Miro sva se lani odločili, da se končno tudi sami lotiva predenja. Z osnovami naju je seznanila gospa Matilda Vončina iz Lokovca nad Čepovanom, ki ovčjo volno prede že sedemdeset let, potem pa sem nadaljevala sama z dlako različnih psov (in tudi ene muce), ki so mi jo odstopili prijatelji. Začetki so bili nekoliko nerodni, a zdaj dlako predem brez težav. Čeprav sem iz nje spletla že lepo število kap, rokavic in šalov, me vedno znova preseneti, kako prijetni in mehki so izdelki na otip. In to, kako se na kolovratu iz oblaka dlake izvija nit, se mi še danes zdi kot čarovnija.

Chiengora

V preteklosti je bila pasja dlaka ponekod pomembna surovina za izdelavo oblačil in odej. V Skandinaviji so jo našli v vlaknih tekstilnih najdb iz prazgodovine, v Severni Ameriki pa je bila do prihoda Špancev, ki so tja pripeljali ovce, glavna tekstilna surovina – domačini so gojili in strigli posebno vrsto dolgodlakih, danes že izumrlih psov. Še med drugo svetovno vojno so ženske v Veliki Britaniji tudi iz pasje dlake pletle topla oblačila za vojake na fronti.


Danes pasjo dlako predelujemo le ljubiteljsko. Vse bolj priljubljeni in cenjeni postajajo uporabni izdelki iz pasje »volne«, ki so ji zato, ker je tako topla in puhasta, nadeli ime chiengora, kar je skovanka iz francoskega izraza za psa (chien) in zajčka angora.

Čvrstejša od kamelje

V ameriški raziskavi, v kateri so pasjo dlako primerjali z drugimi živalskimi vlakni, ki jih v industriji uporabljajo pri tkanju, so na vzorcu osemnajstih vrst psov ugotovili, da je za pet odstotkov čvrstejša od kamelje, ki velja za najbolj čvrsto, in za dvajset odstotkov bolj raztezna od ovčje, vendar pa manj prožna od nje. Zaradi zgradbe je pasja dlaka tudi precej toplejša od ovčje volne, ocenjujejo, da za kar 80 odstotkov. Ko je oprana, ljudje ne zaznamo več pasjega vonja, česar pa (vsaj po prvem kopanju) ne moremo trditi za pse. Najlepše se prede dovolj dolga, voljna in mehka podlanka s trupa živali, ki jo je treba ločiti od vrhnje dlake, saj je ta za predenje manj primerna, ker je precej bolj ostra in zato bodeča, še zlasti če je postrižena.

*Karmen Zahariaš, Šola za družinske pse PRIDEN.SI, telefon: 041-679-578.