SLIKOVITA ČRNA GORA
Otoček iz kamenja in potopljenih bark
Črnogorski zaliv Boka Kotorska je eden najzanimivejših krajev naše nekdanje države Jugoslavije.
Odpri galerijo
Pogled na Boko Kotorsko z južnih pobočij nad zalivom
Čeprav je slikoviti zaliv tik ob meji s Hrvaško danes del Črne gore, dobršen del zgodovine ni bilo tako. Bil je namreč del nekdanje Beneške republike, natančneje njeno trgovsko oporišče na skrajnem jugu Jadrana.
V nasprotju z drugimi deli Balkana Turki Boke nikdar niso zavojevali. Bližnjo Dubrovniško republiko so kot nekakšno samostojno mini državico uporabljali za svoje trgovske povezave z Evropo in z njo živeli v miru.
Turki so si dve stoletji na vse načine prizadevali izriniti Benečane iz zaliva, ki je bil od nekdaj odlično naravno pristanišče ob nedostopni obali. Kdor je videl trdnjavsko mesto Kotor, si lahko predstavlja, zakaj jim kljub prizadevanjem to ni nikdar uspelo. Utrdbe so bile preprosto neosvojljive.
Boka Kotorska je tako skozi stoletja ostala majhna oblegana katoliška dežela, obkrožena s pravoslavnim slovanskim prebivalstvom, nad katerim so s strahovitim nasiljem vladali muslimanski Turki.
V takšnem okolju so v zalivu zrasla slikovita mesteca, eno lepše od drugega. Morda najlepša kulturna spomenika pa sta zrasla prav sredi zaliva. Že v 12. stoletju je na majhnem otočku zrasel benediktinski samostan. Ohranil se je do današnjih dni in njegove zgradbe in pokopališče danes obdajajo starodavne ciprese.
Še bolj zanimiv pa je pogled na bližnji kamniti otoček Gospe od Škrpjela. Pravzaprav je to napol potopljena čer. Dvesto petdeset let so okoliški prebivalci nanjo vozili kamenje in tam potapljali svoje odslužene barke. Tako je nastal 3000 kvadratnih metrov velik in popolnoma raven umetni kamniti otoček, na katerem stoji slikovita baročna cerkvica. Otočka sta danes izjemno obiskani turistični znamenitosti in nanju obiskovalce vozijo iz še enega lepega bokeljskega mesta, iz Perasta.
Na južni strani Bokeljskega zaliva stoji vasica Stoliv. V pobočje gora, ki se dvigajo nad zalivom, nas vodi kolovoz do opuščene vasice Gornji Stoliv in cerkvice svetega Ilije visoko nad zalivom. Do nje potrebujemo uro zmernega vzpona. Z dvorišča že cerkvice in skorajda opuščene vasi se odpre razgled na oba otočka in celotno Boko Kotorsko. Preprosto ne bi moglo biti lepše.
Otočka sredi zaliva
Turki so si dve stoletji na vse načine prizadevali izriniti Benečane iz zaliva, ki je bil od nekdaj odlično naravno pristanišče ob nedostopni obali. Kdor je videl trdnjavsko mesto Kotor, si lahko predstavlja, zakaj jim kljub prizadevanjem to ni nikdar uspelo. Utrdbe so bile preprosto neosvojljive.
Benediktinski samostan so postavili v 12. stoletju.
V takšnem okolju so v zalivu zrasla slikovita mesteca, eno lepše od drugega. Morda najlepša kulturna spomenika pa sta zrasla prav sredi zaliva. Že v 12. stoletju je na majhnem otočku zrasel benediktinski samostan. Ohranil se je do današnjih dni in njegove zgradbe in pokopališče danes obdajajo starodavne ciprese.
Otoček Gospe od Škrpjela. Pravzaprav je napol potopljena čer.
Na južni strani Bokeljskega zaliva stoji vasica Stoliv. V pobočje gora, ki se dvigajo nad zalivom, nas vodi kolovoz do opuščene vasice Gornji Stoliv in cerkvice svetega Ilije visoko nad zalivom. Do nje potrebujemo uro zmernega vzpona. Z dvorišča že cerkvice in skorajda opuščene vasi se odpre razgled na oba otočka in celotno Boko Kotorsko. Preprosto ne bi moglo biti lepše.
