Ogrevanje na drva, plin ali olje: veste, kaj se vam najbolj splača?

Čeprav je sonce čez dan še prisotno in ne mislimo na to, da bomo čez mesec dni začeli kuriti, so jutra vendarle vse hladnejša. Kmetje so že davno pripravili drva, njim, ki imajo doma pod kozolcem traktor in nekaj gozda, se zagotovo najbolj izplača kuriti z lesom. Za kubični meter drv moramo odšteti do 60 evrov, za slabo izolirano povprečno družinsko hišo jih bomo porabili od 15 do 20 kubičnih metrov na zimo. Omenjenih 1200 evrov za kurjavo na zimo ni prav veliko, toda cena je zavajajoča, saj za drva potrebujemo prostor, včasih drvarnico, danes zalogovnik, ki ni manjši od 15 kvadratnih metrov. Hkrati se moramo z drvmi kar malo ukvarjati, jih sekati, zlagati itd.

Sicer naj bi se poraba kurjave zaradi milih zim v zadnjih desetletjih zmanjševala, po drugi strani pa želimo vse več udobja, več prostora. Hkrati dobra izolacija na hiši stane, tega stroška naši starši, ki so zidali hiše v osemdesetih, denimo, niso poznali. Pred 50 leti so se tudi v Ljubljani ogrevali z lesom in premogom, zato je bilo pozimi tako megleno in zadušljivo. Danes poleti ali jeseni ne vidimo več človeka, da bi metal premog ali drva v klet. Ljubljanski bloki se ogrevajo na toplovod ali zemeljski plin. Manjše stavbe in družinske hiše tudi na elektriko, kurilno olje ali na pelete ali sekance, čemur pravimo ogrevanje na lesno biomaso.
Zagovornikov tega ali onega načina ogrevanja je brez števila, in neskončno je tabel, ki upoštevajo investicijo in ceno goriva. Zdi se, da enoznačnega odgovora ni, po drugi strani pa so nekateri ogrevalni sistemi bolj primerni denimo za mestno okolje kot drugi. Poglejmo.

Plin izgoreva tiho

Strokovnjaki za ogrevanje zatrjujejo, da je ogrevanje na drva najbolj primerno za kmetije ali samostojne hiše z veliko prostora. Kmet ima les v gozdu in običajno dovolj prostora za hrambo in zalogovnik, česar prebivalci mest nimajo. Za enodružinske hiše so drva poceni, a spet potrebujemo prostor, česar na manj kot 500 m2 veliki parceli preprosto nimamo. Kmet ima seveda tudi traktor, pa žago, prikolico.

V urbanem okolju je po mnenju poznavalcev precej bolj primerno ogrevanje na mestni plin. Če je plinifikacija urejena in gre mimo hiše ali je plinska napeljava že v bloku, potem je plin dobra izbira. Tako investicija v peč kot cena sta ugodni, vzame kar najmanj prostora, saj lahko peč oz. hranilnik tople vode, po domače bojler, obesimo na steno v kopalnici, na hodniku ali v shrambi. Poleg tega je izgorevanje čisto in kar najtišje in nas ne moti.
Investicija zajema ureditev dimnika, priklop na plin, plinsko peč in hranilnik sanitarne vode in znaša od 3000 do 5000 evrov. Podobno stane sistem ogrevanja na kurilno olje, medtem ko dobra peč na drva z ureditvijo zalogovnika stane tudi 10.000 evrov. A kot rečeno, sistemi niso primerljivi, saj je slednji primeren za kmete, ki imajo kurivo doma.

Nizka cena

Tretja možnost je ogrevanje na elektriko, kjer je investicija vsaj na videz še manjša, saj stane peč, ki jo prav tako obesimo na steno, od 600 evrov naprej. A pri električni energiji je drug problem. Ogrevanje na elektriko ni priporočljivo, saj je električna energija predragocena, cena kilovatne ure električne energije pa je visoka. Poleg tega moramo imeti v hiši ustrezno urejeno oz. pripravljeno električno inštalacijo.

Za 1 MW porabljenega zemeljskega plina bomo trenutno plačali 60 evrov, za enako količino elektrike 125 evrov in 100 evrov za 1 MW kurilnega olja. Prednost ogrevanja na plin, zlasti pred ogrevanjem na biomaso, je ta, da lahko peč v trenutku ugasnemo, skoraj tako kot električno peč.

Cena vseh omenjenih energentov niha glede na razvoj svetovnega gospodarstva, a običajno ti nihaji niso tako hudi, da bi izničili našo investicijo. Če se denimo odločimo za sistem plinskega ogrevanja, ga nam zagotovo ne bo treba zamenjati zaradi visoke cene čez štiri leta. O peletih in sekancih pa naslednjič. Jaroslav Jankovič