Ali pri nazdravljanju še trkamo s kozarci? Tole narekujejo pravila bontona
Bliža se martinovo, ko se mošt spremeni v vino. Na svetovnem zemljevidu vinorodnih dežel vedno bolje kotira tudi Slovenija, predvsem zaradi truda nekaterih ambicioznih vinarjev in vinskih kleti. V naši državi imamo tri vinorodne dežele, ki se med seboj razlikujejo predvsem po legi, rastišču in značilnem podnebju. Ti dejavniki vplivajo na ključne lastnosti in značilnosti vin, ki se na posamezni lokaciji pridelujejo. V treh deželah je devet vinorodnih okolišev, in sicer Podravje vključuje Štajersko in Prekmurje, Posavje obsega okoliše Bizeljsko-Sremič, Dolenjska in Bela krajina, primorska vinorodna dežela pa zajema Vipavsko dolino, Goriška brda, Kras in Slovensko Istro.
Šest avtohtonih
»Uradno imamo v Sloveniji priznanih šest avtohtonih vinskih sort: ranina, klarnica, ranfol, vitovska grganja, zelen in žametovka, ki pa jim lahko dodamo še sedmo, pinelo,« lahko preberemo na spletni strani Hiše stare trte. Klarnica, zelen, pinela in vitovska grganja uspevajo v Vipavski dolini, ranfol in žametovka na Štajerskem ter ranina v Radgonskih goricah. Dodajmo, da je najstarejši trs v Sloveniji, ki je zasajen na Lentu, sorte žametovka.
Spoznajmo oznake slovenskih vin
Pri izbiri vina so nam lahko v pomoč tudi različne oznake, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Zaščitena geografska označba (ZGO) je ena od shem kakovosti, s katero so zaščiteni kmetijski pridelki in živila v Evropski uniji, ter zajema vina, pri katerih vsaj ena faza, torej pridelava ali predelava, poteka na določenem geografskem območju, po katerem je poimenovano. To vino torej pripada eni od treh vinorodnih dežel.
Zaščitena označba porekla (ZOP) je višja shema kakovosti od ZGO, z njo pa so prav tako označeni zaščiteni kmetijski pridelki ter živila v Sloveniji in Evropski uniji. Vino z označbo porekla je tesno povezano z območjem, katerega ime nosi, torej z vinorodnim okolišem.
Oznake namiznih vin
Deželno vino s priznano geografsko oznako (deželno vino PGO) je osnovni izraz v razredu namiznih vin. Na naslednjo raven po kakovosti se uvršča kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom – ZGP. Najkakovostnejše od vseh pa je vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom.
Kako so domače sorte priljubljene med gosti, smo tokrat povprašali Alena Šraja, sommeliera in vodjo gostinstva v Hitovem hotelu Perla v Novi Gorici. »Opažam, da smo gostom v Hotelu Perla dodobra predstavili in približali lokalni avtohtoni sorti pinelo in zelen, ki se kažeta kot pogosta in priljubljena izbira gostov. Če govorimo o udomačenih sortah, ne smemo mimo briške rebule, sledi ji malvazija (tako istrska kot tudi kraška), treba je omeniti tudi vitovsko grganjo. Med bolj pogostimi izbirami Perlinih gostov, ki so po večini Italijani, so tudi sauvignonasse (nekdanji tokaj) in svetovne rdeče sorte, ki so vsem dobro znane, kot so merlot, modri pinot, cabernet sauvignon,« odgovori sogovornik.
Letnik bo kakovosten
Vreme pomembno kroji vinski letnik in letošnje vremenske ekstreme so občutili tudi vinogradniki. »Zorenje grozdja je spremljalo kar nekaj naravnih nevšečnosti: sprva huda vročina in suša, potem pa toča, močnejša neurja in podobno,« razlaga Šraj in nadaljuje: »Po pogovorih z vinarji so si ti edini, da podobnega stanja v zadnjih desetletjih ne pomnijo. S spoštovanjem moramo gledati na ves dodatni trud, ki ga je letos zahtevalo delo v vinogradih. Zanimivo bo spremljati, kaj se bo pokazalo iz pridelka s posameznih mikrolokacij, tam, kjer so seveda imeli srečo, da se je nepoškodovano grozdje razvilo do konca oz. so se odločili za selekcionirano trgatev. Verjamem, da bodo s svojim trudom in znanjem iz tega, kar jim je uspelo rešiti, pridelali kakovostna vina.«
Priporočene temperature za okušanje posameznih vin:
6–8 stopinj Celzija – penine;
8–12 stopinj Celzija – sveža bela vina in vina rose;
12–14 stopinj Celzija – sladka, desertna vina, oranžna vina;
14–16 stopinj Celzija – lahka rdeča vina, alkoholizirana vina (npr. portsko vino, šeri);
16–18 stopinj Celzija – preostala rdeča vina.
»Kljub lokalni toči na Kogu in zahtevnim razmeram so poznejši sončni dnevi omogočili dozorevanje in ohranjanje zdravstvenega stanja grozdja, kar že obeta kakovosten letnik. Letnik 2023 bo količinsko za 20 odstotkov manjši, a bo kakovost nadpovprečna,« povedo v vinski kleti Puklavec Family Wines (PFW).
Kaj pravijo smernice
»Naši gostje najpogosteje posegajo po svežih do srednje svežih belih vinih in peninah ter šampanjcih,« pravi o izboru Perlinih gostov Šraj in doda, da je vzrok za to gotovo tudi filozofija njihove kuhinje, ki nosi rdečo nit sredozemskih živil in okusov.
»Svetovne smernice narekujejo porast v pitju penin na splošno in ne le v prazničnem času,« pa o trendih pravijo v kleti PFW. Dodajo še, da tem smernicam sledijo tudi Slovenci. »Razlog se verjetno skriva v tem, da smo včasih posegali po mehurčkih le ob posebnih priložnostih in decembrskih praznovanjih, danes pa nas spremljajo že skoraj vsak dan,« menijo sogovorniki iz PFW.
Trkati s kozarci – da ali ne?
Zanimalo nas je tudi, kaj danes narekujejo pravila bontona, ko je govor o nazdravljanju in držanju kozarcev. »Bonton formalno sicer veleva, da ob nazdravljanju ne trkamo s kozarci, še posebej pri vseh začetnih (aperitivnih) in sklepnih pijačah (žganicah), trkanje je dovoljeno le z mirnim vinom,« pravi Šraj in doda, da moramo bonton sprejemati z zdravo mero razuma in predvsem upoštevati okoliščine: odvisno, ob kakšni priložnosti z gosti delimo omizje, s kom smo pri mizi in v kakšnem razmerju.
»Na protokolarnih prireditvah se bontona držimo bolj striktno in navadno ob zdravicah trk samo nakažemo, s pogledom v oči. Če pa vino uživamo v bolj sproščenem domačem okolju, v družbi družine, prijateljev ali sodelavcev, nam nežnega trka kozarcev ob iskrenem nazdravljanju ne sme odreči nihče,« sklene naš sogovornik.
Ključno pri izbiri vinskih kozarcev je, da so popolnoma čisti. Izurjen nos hitro zazna ostanke praška, morda prahu ali celo vonjav zatohlosti pri kozarcih, ki so bili dolgo zaprti v omari.
Kar se tiče držanja kozarcev, naš sogovornik pojasni, da je glavni razlog za to, da kozarec držimo za pecelj in ne za čašo, ta, da z rokami ne dvigamo temperature vina v kozarcu, drugi razlog pa je estetske narave, kar je ne nazadnje povezano tudi s spoštovanjem smernic bontona.
Natakar, taksi, prosim
Sodelovanje v prometu pod vplivom alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi pomeni visoko tveganje, saj so ti dejavniki pogosto povezani z večjo stopnjo verjetnosti povzročitve prometnih nesreč. »Raziskave so pokazale, da je verjetnost povzročitve prometne nesreče z najhujšimi posledicami že pri zakonsko dovoljeni stopnji alkoholiziranosti za voznike več kot dvakrat večja, s povečevanjem alkoholiziranosti pa se eksponentno stopnjuje,« opozarjajo na Agenciji za varnost prometa in dodajajo, da so udeleženci z dovoljeno mejo alkohola – to je do 0,5 g/kg alkohola v krvi – v letu 2022 povzročili 278 prometnih nesreč, v katerih je umrlo šest udeležencev, 32 je bilo hudo, 122 pa lažje telesno poškodovanih. Če temu dodamo še povzročitelje, ki so bili pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo in pod vplivom prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi, je krvavi davek še višji – umrlo je 33 udeležencev cestnega prometa (39 % vseh umrlih).
»Problematika alkohola v prometu je odraz širšega odnosa družbe do uživanja in porabe alkohola; Slovenija se žal kljub vsem prizadevanjem številnih deležnikov na tem področju uvršča visoko glede na količino popitega alkohola na prebivalca,« pravijo na agenciji in nadaljujejo: »Kot že tolikokrat doslej na tem mestu znova poudarjamo, da varne meje pitja alkohola ni in da naša agencija zagovarja ničelno toleranco do alkohola v prometu, ne glede na vrsto ali tip udeležbe.« Tudi, ko smo pešci.
