GRANATNO JABOLKO
Neugleden plod s sladkimi semeni
Granatno jabolko je še ena od sadnih rastlin, ki nas s plodovi razveseljujejo pozimi; dozorijo oktobra in novembra, hranimo jih v hladnem in temnem prostoru.
Odpri galerijo
Sadež nam z vitamini bogati zimo.
Čeprav granatno jabolko raste tudi pri nas na Obali, ga večinoma kupujemo v trgovini. Glavna sezona je prav zdaj, od jeseni do januarja, kar je nadvse dobrodošlo glede na odlične lastnosti, s katerimi se ponaša ta slastni plod, bolje rečeno zrna oziroma semena, ki se skrivajo pod trdo in ne prav privlačno lupino.
Rastlina izhaja iz Azije oziroma današnjega Irana, gojili so jo že 4000 let pred našim štetjem in velja za enega najstarejših gojenih sadežev. Granatno jabolko je pozneje osvojilo svet, danes ga gojijo povsod, kjer so dobre razmere zanj, to je na območjih s toplim sredozemskim podnebjem.
Granatna jabolka so izjemno bogata z vitamini in minerali, zato jih je priporočljivo redno uživati. Pri nakupu bodimo pozorni na svežino sadeža, lupina naj bo čim bolj napeta in gladka. Pod starikavo, rahlo posušeno lupino se sicer prav tako skrivajo sočna zrna, le da niso več tako sladka in okusna kot pri povsem svežih sadežih. Cele plodove lahko hranimo v hladnem in temnem prostoru, kakršna je klet, približno en mesec, v hladilniku bodo zdržali kar do dva meseca.
Če ga hranimo v kuhinji, naj ne bo izpostavljen sončni svetlobi. Ko plodove prerežemo, jih je treba čim prej porabiti, najbolje v treh dneh. Semena lahko spravimo tudi v zamrzovalnik. V hladilniku je več mesecev obstojen tudi sok, ki ga iztisnemo iz zrn, seveda v dobro zaprti steklenici.
Lupljenje in iztiskanje semen je precej zamudno opravilo; če sadež ožemamo, je to najbolje bolje opraviti ročno, da ne zmeljemo zraven grenke membrane. Najprej mu odrežemo pokrov, ga podolžno narežemo na enake dele in z rokami odstranimo zrna od olupka in membrane. Kot rečeno, zamudno delo, pa še prste imamo rdeče, a se splača, ko poskusimo sok, ki ima sladko-kiselkast, svež okus.
Če nimamo potrpljenja, poskusimo naslednji trik: sadež razrežemo in potopimo v vodo. Zrnca bodo čez čas popadala iz membrane in potonila na dno, olupek pa se bo dvignil na gladino. Očiščena zrna porabimo na različne načine, uživamo sveža, iz njih iztisnemo sok ali jih uporabimo pri pripravi različnih jedi, dodajamo jih solatam, sadnim in zelenjavnim, z njimi okrasimo številne jedi, tudi mesne.
Z lupljenjem oziroma čiščenjem je precej dela, a se splača.
Rastlina izhaja iz Azije oziroma današnjega Irana, gojili so jo že 4000 let pred našim štetjem in velja za enega najstarejših gojenih sadežev. Granatno jabolko je pozneje osvojilo svet, danes ga gojijo povsod, kjer so dobre razmere zanj, to je na območjih s toplim sredozemskim podnebjem.
Granatna jabolka so izjemno bogata z vitamini in minerali, zato jih je priporočljivo redno uživati. Pri nakupu bodimo pozorni na svežino sadeža, lupina naj bo čim bolj napeta in gladka. Pod starikavo, rahlo posušeno lupino se sicer prav tako skrivajo sočna zrna, le da niso več tako sladka in okusna kot pri povsem svežih sadežih. Cele plodove lahko hranimo v hladnem in temnem prostoru, kakršna je klet, približno en mesec, v hladilniku bodo zdržali kar do dva meseca.
Uspeva tudi pri nas. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Če ga hranimo v kuhinji, naj ne bo izpostavljen sončni svetlobi. Ko plodove prerežemo, jih je treba čim prej porabiti, najbolje v treh dneh. Semena lahko spravimo tudi v zamrzovalnik. V hladilniku je več mesecev obstojen tudi sok, ki ga iztisnemo iz zrn, seveda v dobro zaprti steklenici.
Lupljenje in iztiskanje semen je precej zamudno opravilo; če sadež ožemamo, je to najbolje bolje opraviti ročno, da ne zmeljemo zraven grenke membrane. Najprej mu odrežemo pokrov, ga podolžno narežemo na enake dele in z rokami odstranimo zrna od olupka in membrane. Kot rečeno, zamudno delo, pa še prste imamo rdeče, a se splača, ko poskusimo sok, ki ima sladko-kiselkast, svež okus.
Plodovi granatnega jabolka po videzu spominjajo na šipek, po velikosti pa na jabolka.
Če nimamo potrpljenja, poskusimo naslednji trik: sadež razrežemo in potopimo v vodo. Zrnca bodo čez čas popadala iz membrane in potonila na dno, olupek pa se bo dvignil na gladino. Očiščena zrna porabimo na različne načine, uživamo sveža, iz njih iztisnemo sok ali jih uporabimo pri pripravi različnih jedi, dodajamo jih solatam, sadnim in zelenjavnim, z njimi okrasimo številne jedi, tudi mesne.
