SOLATA
Ljubljanska ledenka dobro prenaša vročino
Poleti sadimo in sejemo nekatere vrste solat, ki dobro prenašajo vročino, sadimo tudi radiče in endivijo.
Odpri galerijo
Poleti jo sadimo med paradižnik. FOTOgrafiji: Guliver/Getty Images
Solato imamo radi na mizi vsak dan in umni vrtnar lahko pridelavo prilagodi tako, da bo res na razpolago tako rekoč vse leto. Večino sort lahko pridelujemo iz sadik ali jih sejemo neposredno na prosto. Nekoč smo jih v glavnem sejali, danes pa se mnogi raje odločajo za sadike, saj je tovrstna pridelava bolj ekonomična. Če sejemo preveč na gosto, moramo solato redčiti, pri čemer lahko mlade rastlinice uporabimo kot dodatek solati ali sendvičem. Prednost sadik je, da lahko precej natančno preračunamo, koliko jih potrebujemo glede na družinsko porabo. V poletni vročini se te bolje obnesejo, saj jih vročina ne bo tako zdelala kot mlade rastlinice, ki so komaj vzklile. Da se bodo sadike dobro prijele, jih moramo redno in obilno zalivati, dobro jih je zastreti s slamo ali pokošeno travo.
Solate lahko sadimo v vrsticah, med katerimi naj bo 25–30 centimetrov razmika, sicer pa jo poleti lahko sadimo med druge vrtnine. Ob upoštevanju dobrih sosedov si bodo rastline v oporo, poleg tega pa racionalno izkoristimo prostor na gredi. Sadimo jih zlasti med plodovke in zraven korenja, peteršilja in nizkega fižola. Med solato je dobro posejati krebuljico, saj preprečuje plesen.
Za poletno setev so primerne krhkolistne sorte, ki dobro prenašajo vročino, takšna je na primer ljubljanska ledenka, ki ne bo pobegnila v cvet. Sadimo še exquise, eole, great lakes in dalmatinsko ledenko. Ljubljanske ledenka je slovenska avtohtona sorta, pri vrtnarjih in potrošnikih zelo priljubljena, razvije pa velike in kompaktne glave, ki jih lahko ob ugodnem vremenu pobiramo do oktobra. Lahko jo sejemo in uporabljamo kot berivko. Mehkolistne sorte se poleti ne bodo obnesle, slabše rastejo pa še v cvet rade uidejo.
Ne pozabimo posaditi radičev in endivije, oboje za jesensko in zimsko uporabo. Zdaj je tudi skrajni čas, da pomislimo na siljeni radič; izberemo zimske sorte verona, treviški, castel franco ali solkanski radič.
Zelo je priljubljen tržaški solatnik, ki ga sejemo od zgodnje pomladi in vse poletje, režemo pa ga vso sezono, do pozne jeseni, lahko ga pustimo celo prezimiti. Tiste glave, ki jih namenimo za jesensko ali zimsko uživanje, poleti obrezujemo, saj jim s tem krepimo koreninski sistem. Porezane liste seveda pojemo v solati.
Endivijo začnemo sejati konec junija in to počnemo vse do sredine septembra. Izbiramo med širokolistnimi in kodrastimi sortami, na primer eskariol rumena, ki so primernejše za poletno setev, saj bolje prenašajo vročino, jeseni pa nižje temperature.
Solato sadimo v vrsticah ali v mešanih posevkih z drugo zelenjavo.
Solate lahko sadimo v vrsticah, med katerimi naj bo 25–30 centimetrov razmika, sicer pa jo poleti lahko sadimo med druge vrtnine. Ob upoštevanju dobrih sosedov si bodo rastline v oporo, poleg tega pa racionalno izkoristimo prostor na gredi. Sadimo jih zlasti med plodovke in zraven korenja, peteršilja in nizkega fižola. Med solato je dobro posejati krebuljico, saj preprečuje plesen.
Mehkolistne solate poleti uidejo v cvet.
Za jeseni in zimo sadimo kodrolistne endivije.
Ne pozabimo posaditi radičev in endivije, oboje za jesensko in zimsko uporabo. Zdaj je tudi skrajni čas, da pomislimo na siljeni radič; izberemo zimske sorte verona, treviški, castel franco ali solkanski radič.
Zelo je priljubljen tržaški solatnik, ki ga sejemo od zgodnje pomladi in vse poletje, režemo pa ga vso sezono, do pozne jeseni, lahko ga pustimo celo prezimiti. Tiste glave, ki jih namenimo za jesensko ali zimsko uživanje, poleti obrezujemo, saj jim s tem krepimo koreninski sistem. Porezane liste seveda pojemo v solati.
Endivijo začnemo sejati konec junija in to počnemo vse do sredine septembra. Izbiramo med širokolistnimi in kodrastimi sortami, na primer eskariol rumena, ki so primernejše za poletno setev, saj bolje prenašajo vročino, jeseni pa nižje temperature.
