Lepotec na preprogi

Zgodba o BMW 323i, ki so jih izdelovali v znani bavarski tovarni v 80. letih prejšnjega stoletja, sega v čas, ko se je bilo treba za nakup novega avtomobila postaviti v vrsto. To sta na svoji koži občutila prijatelja Rudi Jevšek st. in Lojze Strnad iz Britofa pri Kranju. Tretji sogovornik je Rudi Jevšek ml., zdajšnji lastnik včasih prestižnega BMW, ki so ga izdelali leta 1982.

V vrsti za nov avto

»Nakup je bil nekaj posebnega,« začenja pripoved Rudi Jevšek st., sicer klarinetist in vodja istoimenskega ansambla, ki pa ne obstaja več. »Samo enkrat na leto – to je bilo 17. januarja – si se lahko postavil v vrsto za nov avto, plačal aro in potem čakal, da si ga do konca plačal in se nato lahko odpeljal. Po tem sistemu so avtomobile prodajali kakšnih osem ali deset let. Na voljo je bilo kar več modelov, cene pa so bile zelo različne. Model 323i, ki ga je kupil Lojze, je bil še enkrat dražji od mojega modela 316. Izbiral si lahko le barvo. Za svojega BMW sem odštel približno 30.000 takratnih nemških mark, medtem ko je Lojze za svojega plačal 52.000 mark. Tisoč mark si moral odšteti, temu smo šaljivo rekli dodatna oprema, da smo sploh prišli v ožji izbor tistih, ki smo na tak način prišli do novega avtomobila.«


Da sta Rudi in Lojze lahko kupila novega BMW, je bilo treba že zgodaj na pot iz Britofa v Ljubljano. Opolnoči sta že bila pri Tehnounionu v Vošnjakovi ulici, kjer sta se postavila v vrsto. »In sva čakala in čakala,« se spominja Strnad. »Vpisovati so začeli okrog 9. ure. Vrste nisi smel zapustiti, sicer si izpadel.«

Rudi Jevšek st. dodaja, da je moral mesec pred dobavo do konca plačati kupnino, potem ga je hodil gledat na servis, kjer je čakal na prevzem. »Pred tem avtom sem imel lado, na katero sem čakal dve leti,« dodaja.

Ljubezen do avta

Lojze Strnad je svojega BMW 323i vozil kakšnih 30 let, vedno pa je igral vlogo drugega avtomobila, saj je za vsakodnevne vožnje raje uporabljal golfa. »Z BMW smo se peljali k maši, vendar se po snegu in posoljenih cestah nisem vozil. Moral je biti v garaži na preprogi, vedno opran in očiščen. Vsake toliko časa sem dvignil pokrov motorja in ga občudoval. Je bil pa izjemno hiter, saj je potegnil do 200 km/h.«

BMW 323i je počasi nabiral leta in skoraj že postal starodobnik. Potem se je moral gospod Strnad odločiti. V igro se je vključil Rudi Jevšek ml., sicer avtoelektrikar v Britofu. Avto mu je bil tako všeč, da je vsaj tri leta prosil Lojzeta Strnada, naj mu ga proda. »Povabil me je domov, da bi si še enkrat ogledal avto,« pove mladi Jevšek. »BMW je bil sicer v dobrem stanju, vendar je imel 12 let stare gume. Treba je bilo urediti zavore, podvozje, vse napeljave in druge stvari. Vsako leto je treba še kaj urediti oziroma popraviti.«


Pred prodajo je moral Strnad opraviti še posvet v domačem okolju, vendar je potem kmalu padla odločitev. Avto je končal na Jevškovem dvorišču, kamor gospod Lojze še vedno prihaja in občuduje svoje nekdanje vozilo.

Ostal bo v družini

Zdaj je že devet let od tedaj, ko je lastnik BMW postal Rudi Jevšek ml., in vmes je postal oldtajmer. »V tem avtu so združeni spomini na otroštvo, poleg tega je res nekaj posebnega in izjemnega,« pove zdajšnji lastnik. »Malo se jih je ohranilo. Po večini so jih razbili, saj je bil to očitno prehiter avto. ABS in drugih podobnih zadev seveda ni imel, pogon na zadnja kolesa pa je tudi naredil svoje.«

Zdi se, da so lastniki starodobnikov čustveno navezani na svojo obnovljeno pločevino. »Obljubil sem, da ga nikoli ne bom prodal, saj ga želim podariti hčeri,« še pove Rudi mlajši. »Zdaj že razume filozofijo starodobništva. Včasih ji ga posodim, da vidi, kakšen je ta avto. Navdušena je nad njim in nad vožnjo. In poudari, kako primejo zavore. Nič čudnega, saj so zavorni diski povsem novi, čeljusti pa temeljito obnovljene. Tudi sicer z deli ni problemov, saj je v tovarni na voljo približno 90 odstotkov rezervnih delov.«

Z njim se ne vozi veliko, prav tako se ne udeležuje srečanj lastnikov starodobnikov. Na leto naredi približno tisoč kilometrov, seveda le v lepem vremenu, sicer pa je legendarni BMW 323i varno shranjen na čisto pravi preprogi v domači garaži.